Jedro

Presoja tožbenega zahtevka za znižanje preživnine.

Nabava kolesa, pohištva in avto sedeža ne pomeni izrednih stroškov, ki ne spadajo v osnovo za izračun preživnine. Po določbi 2. odstavka 129.a člena ZZZDR mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izrek sedaj v celoti glasi: „I. Preživninska obveznost tožnika A. Đ., določena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 504/2009 z dne 1.2.2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cp 1602/2010 z dne 2.6.2010, se zniža tako, da je tožnik A. Đ. od 11.8.2010 dalje dolžan za toženca S. Đ., roj. XXX plačevati mesečno preživnino v višini 220,00 EUR do vsakega 8. v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakomesečnega preživninskega obroka dalje do plačila.

V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se preživninska obveznost tožnika, določena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 504/2009 z dne 1.2.2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cp 1602/2010 z dne 2.6.2010, zniža tako, da je tožnik dolžan za toženca plačevati mesečno preživnino v višini 200,00 EUR do vsakega 8. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakomesečnega preživninskega obroka dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka I. izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka II. izreka sodbe).

2.Zoper odločitev v prvem odstavku točke I. izreka sodbe in v točki II. izreka sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP (1) in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrne in mu naloži v plačilo vse toženčeve pravdne stroške, vključno s pritožbenimi, v roku 15 dni, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude. Pritožba navaja, da nihanje oskrbnine za otroka v vrtcu in otroškega dodatka ne more biti utemeljen razlog za spremembo preživninske obveznosti. Da bo po razvezi oskrbnina v vrtcu nižja, otroški dodatek pa višji, ker se v osnovo za odmero ne bodo več upoštevali dohodki tožnika – očeta, se je vedelo že ob izdaji prvostopenjske razvezne sodbe. Prav iz teh razlogov sta ob prejšnjem sojenju sodišči prve in druge stopnje prisodili tožencu le preživnino v višini 230,00 EUR, čeprav je bila oskrbnina v vrtcu takrat kar 170,00 EUR. Tožbo bi moralo sodišče stroškovno zavrniti tudi zato, ker je bila vložena vsega dva meseca po pravnomočnosti prejšnje sodbe o preživnini. V tako kratkem času se višina oskrbnine za vrtec in otroški dodatek še nista ustalila. V tekočem postopku ponovne odmere bo spet upoštevana drugačna osnova za odmero, saj bodo upoštevani še dohodki partnerja toženčeve matere, kar pomeni odmero višje oskrbnine za vrtec in nižji otroški dodatek. Tudi če bi bilo znižanje stroška oskrbnine v vrtcu in zvišanje otroškega dodatka lahko podlaga za spremembo preživninske obveznosti tožnika, je treba upoštevati, da je toženec zrasel, povečale so se njegove potrebe po prehrani, glede obutve in oblačil. Ker je toženec starejši, se ukvarja z več prostočasnimi dejavnostmi in dodatnimi aktivnostmi, kar je zvezano z dodatnimi stroški. Prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, zakaj naj bi za preživljanje toženca zadoščalo 380,00 EUR mesečno. Razlogi sodbe so v tem delu nejasni in pomanjkljivi.

3.Pritožba nadalje navaja, da nabava kolesa, pohištva in avtosedeža ne pomeni izrednih stroškov, ki ne spadajo v osnovo za izračun preživnine, kot to meni sodišče prve stopnje. Tudi ti stroški predstavljajo potrebe otroka, ki morajo biti ustrezno zajete v mesečni preživnini. Mesečne potrebe toženca so višje od 380,00 EUR, in sicer takšne, kot jih je prikazala toženčeva mati. V vsakem primeru je po mnenju pritožbe prvostopenjsko sodišče nepravilno porazdelilo preživninsko breme. Tožnikovi čisti dohodki, po odbitku preživnine za hčerko, so 100% višji od dohodkov toženčeve matere. Tožnik s svojima otrokoma nima praktično nobenega dela. Preračunano na tedensko povprečje, ima tožnik stike s tožencem le nekaj ur tedensko. Več kot dovolj časa ima za ustvarjanje honorarnega zaslužka, prejema tudi dohodke iz naslova obresti iz sredstev na vezanih vlogah. O višini teh obresti in o honorarnih dohodkih bi se sodišče lahko prepričalo z izvedbo predlaganih poizvedb o vseh tožnikovih odprtih bančnih računih in s pribavo izpisov prometa na teh računih ter s pribavo kopij pogodb o vezavi, vendar neutemeljeno teh predlaganih dokazov ni izvedlo, zaradi česar je dejansko stanje nepopolno ugotovilo in storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP. Tožnikovi prejemki so v resnici znatno višji, kot le neto plača v višini 1.120,00 EUR. Mati toženca dodatnega zaslužka ne more ustvarjati, saj nima popodanskega varstva za toženca ter je prisiljena delati le v dopoldanski izmeni in ima zato sedaj dohodke iz dela nižje kot v času prvega sojenja o preživnini. Toženčeva mati je 3.4.2012 rodila drugega otroka in je obremenjena še z dodatnim preživninskim bremenom. Tožnik je v vsakem primeru dolžan pokriti najmanj ¾ denarnih potreb toženca. Tožnik je tako tudi po sedanjih razmerah in celo, če bi bile potrebe toženca le 380,00 EUR mesečno, še vedno dolžan prispevati k preživljanju najmanj toliko, kot je bilo iz naslova preživnine tožencu prisojeno v razveznem postopku. Nazadnje pritožba graja odločitev o pravdnih stroških. Tožnik je zahteval znižanje na 120,00 EUR preživnine mesečno, torej za 110,00 EUR, uspel pa je le za 30,00 EUR mesečno. Njegov uspeh je bil torej okoli 27%, zato je tožnik dolžan tožencu povrniti 73% njegovih pravdnih stroškov, toženec pa tožniku 27% njegovih pravdnih stroškov ter upoštevaje pobot, je tožnik dolžan tožencu plačati razliko, ki po pobotu ostane.

4.Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba je delno utemeljena.

6.Sodišče lahko po določbi 132. člena ZZZDR (2) na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. Preživnina je bila določena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 504/2009 z dne 1.2.2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cp 1602/2010 z dne 2.6.2010. Na strani upravičenca je prišlo do spremembe stroška oskrbe v vrtcu, saj je prej oskrbnina znašala 170 EUR, po novem pa znaša 97 EUR mesečno. Zvišal se je toženčev otroški dodatek in sicer z 29,88 EUR na 48,04 EUR. Poleg tega toženec ni več obremenjen s stroškom najemnine, saj z materjo živita pri njenem novem partnerju, znižali so se tudi režijski stroški, ki odpadejo nanj.

7.Ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče tožbo za znižanje preživnine zavrniti iz razloga, ker se bosta višina oskrbnine za vrtec in otroški dodatek ponovno spremenila, ko bodo upoštevani še dohodki partnerja matere toženca. Gre za bodoče negotovo dejstvo, ki ga sodišče pri odločanju ne more upoštevati. Poleg tega je mati toženca na naroku za glavno obravnavo dne 2.2.2012 izpovedala, da njen partner že kakšnih 8 mesecev ni zaposlen. Tudi ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je toženec v času od prvega odločanja o preživnini zrasel in so se njegove potrebe povečale. Ob upoštevanju prej naštetih znižanih stroškov za toženčevo preživljanje, je namreč sodišče prve stopnje presodilo, da sta starša dolžna skupaj za njegovo preživljanje zagotoviti znesek 332 EUR. S sodbo, s katero je bilo preživnina določena, sta bila starša skupaj dolžna zagotoviti približno 360 EUR. Ob primerjavi se izkaže, da je sodišče prve stopnje upoštevalo, da ima odraščajoči toženec večje izdatke s prostočasnimi aktivnostmi in da potrebuje več oblačil in obutve, upoštevalo pa je tudi, da bo toženec v kratkem začel obiskovati osnovno šolo, za kar bo potreboval šolske potrebščine, kar je vse tudi navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Izpodbijani sodbi tudi ni moč očitati pomanjkanja razlogov ali njihove nejasnosti glede višine zneska življenjskih stroškov toženca, ki so potrebni za njegovo preživljanje. Preživnine ni mogoče določiti z matematično natančnostjo, ampak je treba narediti realno oceno mesečnih potreb otroka, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.

8.Sodišče prve stopnje je upoštevalo takrat še pričakovano rojstvo drugega otroka toženčeve matere, prav tako je upoštevalo dejstvo, da nanjo odpade večinsko breme varstva, vzgoje in oskrbe toženca ter zmožnost tožnika pridobivati dodaten zaslužek, čeprav po njegovi lastni izpovedi trenutno ne pridobiva zaslužka s trenerskim delom in sojenjem na nogometnih tekmah. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo očitane kršitve določb postopka s tem, ko ni izvedlo predlaganih dokazov o vseh tožnikovih odprtih bančnih računih in s pribavo izpisov prometa na teh računih ter s pribavo kopij pogodb o vezavi. Tožnik je na naroku za glavno obravnavo dne 2.2.2012 izpovedal o svojem premoženjskem stanju, temu pa toženec ni obrazloženo ugovarjal. Mati in zakonita zastopnica toženca je na tem naroku izpovedala le, da ji ni znano, ali ima tožnik še kakšen dolg v zvezi s hišo, ki jo je prodal. Nižji dohodki matere toženca glede na dohodke v času prvega odločanja o preživnini so bili prav tako upoštevani, gre pa za razliko med neto plačo 539,00 EUR takrat in sedanjo neto plačo v višini okrog 520,00 EUR.

9.Pritožba pa ima prav, da nabava kolesa, pohištva in avto sedeža ne pomeni izrednih stroškov, ki ne spadajo v osnovo za izračun preživnine. Po določbi 2. odstavka 129.a člena ZZZDR mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Preživnina mora tako zajemati tudi zgoraj navedene stroške. Ob upoštevanju določbe 1. odstavka 129.a člena ZZZDR, ki sodišču nalaga, da mora pri odmeri preživnine za otroka upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka, ter ob upoštevanju določbe 129. člena ZZZDR, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pritožbeno sodišče ocenjuje, da znašajo preživninske potrebe toženca 400 EUR mesečno.

10.Glede na ugotovljene preživninske potrebe toženca v višini 400 EUR in ob upoštevanju otroškega dodatka v višini 48,04 EUR, ki ga zakonita zastopnica prejema za toženca, sta starša dolžna za preživljanje toženca zagotoviti znesek okrog 352 EUR. Na tožnika odpade večji del preživninske obveznosti iz razlogov, navedenih že v sodbi sodišča prve stopnje. Tožnik je tako dolžan plačati preživnino v višini 220 EUR, mati toženca pa je dolžna zagotoviti preostanek v višini približno 132 EUR.

11.Ni utemeljena graja prvostopenjske odločitve o stroških postopka. Pravna narava zakonskih sporov in sporov iz razmerij med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev kriterij uspeha. V predmetni zadevi se obravnava vprašanje glede preživljanja skupnega otroka, kar je v interesu vseh vpletenih v ta sodni spor. Ravno iz tega razloga odloča sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZZZDR), zdajšnja sprememba odločitve o glavni stvari pa tudi ne narekuje drugačne stroškovne odločitve.

12.O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z 2. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 413. členom ZPP. Pritožbeni stroški so nastali le toženi stranki. Ob upoštevanju vseh okoliščin primera je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nadaljnji)

(2) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 75/1976 in nadaljnji)