Jedro

Vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ni kršena s tem, če opisno obveznost, kot ta izhaja iz obravnavanega izvršilnega naslova pravnomočne sodbe Delovnega sodišča v Mariboru Pd 30/2017 z dne 24. 11. 2017, ustrezno razlaga.

Obveznost obračunati in plačati denarno povračilo v višini 14.700,00 EUR, pri tem pa upoštevati davke in prispevke, je v obravnavani zadevi neposredno povezano s plačo, saj naveden znesek predstavlja 15 povprečnih plač upnice, kot izhaja tudi iz obrazložitve navedene sodbe. Dolžnikove obveznosti tako ni mogoče razumeti brez razumevanja obračuna in izplačila plače.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v drugem odstavku I. točke in II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnika, sklep o izvršbi razveljavilo za del glavnice v znesku 663,03 EUR in v tem obsegu tudi zavrnilo predlog za izvršbo (prvi odstavek I. točke izreka), v preostalem pa ugovor zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka) ter odločilo, da mora dolžnik upnici povrniti 244,80 EUR izvršilnih stroškov (II. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi zoper zavrnilni del in stroškovno odločitev navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo opredelitve obveznosti, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova, s čimer je kršilo načelo formalne legalitete. Meni, da je obveznost zapisana tako, da se od navedenega zneska odbijejo vsi davki in prispevki, tudi tisti, ki se nanašajo na delodajalca, in ne le prispevki, ki se nanašajo na delavca. Podaja razumevanje, da je treba upoštevati skupni strošek delodajalca. V tej zvezi se sklicuje na VSM Sklep I Ip 1146/2014. Sodišče prve stopnje je po mnenju dolžnika nepravilno izhajajo iz upravičenja upnice do neto zneska, moralo pa bi izhajati iz dolžnikove obveznosti, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Meni, da je njegov ugovorni uspeh podan v pretežni meri, saj je upnica šele v odgovoru na ugovor podala umik predloga za plačani znesek, zato je upravičen do ugovornih stroškov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve v tem obsegu v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica ni podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ni kršena s tem, če opisno obveznost, kot ta izhaja iz obravnavanega izvršilnega naslova pravnomočne sodbe Delovnega sodišča v Mariboru Pd 30/2017 z dne 24. 11. 2017, ustrezno razlaga.

6. Obveznost obračunati in plačati denarno povračilo v višini 14.700,00 EUR, pri tem pa upoštevati davke in prispevke, je v obravnavani zadevi neposredno povezano s plačo, saj naveden znesek predstavlja 15 povprečnih plač upnice, kot izhaja tudi iz obrazložitve navedene sodbe. Dolžnikove obveznosti tako ni mogoče razumeti brez razumevanja obračuna in izplačila plače. 7. V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku (126. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1), le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev.1 Delavec prejme denarni znesek plače, ki je že zmanjšan za predpisane davke in prispevke (neto plačo). Delodajalec ima vlogo dolžnika iz delovnega razmerja, ki je hkrati tudi vloga plačnika javne dajatve (za delavca) na za posamezno javno dajatev posebej predviden račun (prvi odstavek 57. in prva točka prvega odstavka 58. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2). Šele s plačilom davkov in prispevkov (javnih dajatev) je v celoti izpolnjena celotna delovnopravna obveznost plačila plače delavcu.2

8. Po pojasnjenem mora biti obravnavano neto izplačilo, ki ga zahteva upnica v obravnavani zadevi, obračunano na enak način kot plača, torej od bruto zneska, ki ga sestavljajo tudi javne dajatve, ki jih je obvezan plačati delavec. Javnopravna obveznost delodajalca do države, ki jo izpostavlja dolžnik, pa v ta obračun ni zajeta. Zmanjšanje v izvršilnem naslovu opredeljenega bruto zneska utemeljuje le del, ki se nanaša na civilnopravno obveznost, torej le tisti del, do katerega je upnica kot delavka iz delovnega razmerja sicer upravičena, a ga mora takoj ob izplačilu dohodka plačati državi. Dolžnik zanemarja navedeno razlikovanje delavčevih, torej upničinih obveznosti, in svojih. Z navedenim napačnim stališčem celotno breme, tudi svojih obveznosti do države, neutemeljeno prelaga na upnico kot delavko.

9. Tudi v zadevi VSM Sklep I Ip 1146/2014, na katero se sklicuje dolžnik, ni zavzeto drugačno stališče. Pojasnjeno je razlikovanje med t. i. prvim in drugim bruto zneskom, le prvi pa je tisti, ki je podlaga za izplačilo dohodka delavcu, drugi bruto pa je celotni strošek delodajalca, ko upoštevamo vse civilne in javne obveznosti, tudi tiste, ki ne zmanjšujejo delavčevega izplačila dohodka iz delovnega razmerja, ampak bremenijo izključno delodajalca. Razlikovanje navedenih obračunov je nenazadnje ustrezno pojasnil tudi pritegnjeni izvedenec.

10. Dolžnik tudi napačno presoja svoj uspeh v ugovornem postopku. Delno plačilo je bilo opravljeno po vložitvi predloga za izvršbo, zato je upnica utemeljeno v tem delu zahtevala izvršbo, upnica pa je umaknila predlog za izvršbo v plačanem delu v prvi svoji naslednji vlogi po prejemu ugovora, v katerem je bilo plačilo zatrjevano, zato dolžnik ni upravičen do povrnitve stroškov. Dolžnikov uspeh z ugovorom je bil zanemarljiv, zato je dolžan upnici povrniti stroške, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 O ustaljeni sodni praksi, da je uveljavljen sistem bruto plače (vse od leta 1990), glej podrobno Sodbo VIII Ips 148/2003. Tako tudi pravna teorija: Etelka Korpič Horvat v: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2016, str. 758. 2 VSM Sklep I Ip 872/2017.