Jedro

Za pravilno uporabo 81. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89 - preč. b.) je pomembno tako stanje v času razveze zakonske zveze, kakor tudi stanje, ki ga že v času razveze znane okoliščine napovedujejo.

Pravno pomembno je, ali bo tožnica glede na svojo starost tudi v bodoče imela ali bila sposobna pridobiti toliko sredstev, da se bo lahko preživela. Morebitna slaba prognoza njene sedanje preskrbljenosti v bodoče bi lahko bila podlaga za tim. simbolično preživnino.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika na razvezo zakonske zveze in zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek toženke na plačilo 24.000,00 SIT mesečne preživnine. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotne tožnice in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti izreku o preživnini drugostopne sodbe je vložila revizijo nasprotna tožnica. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo 81. člen ZZZDR. Moralo bi upoštevati tako zdravstveno stanje nasprotne tožnice kakor tudi materialne razmere nasprotnega toženca. Nasprotni toženec ima v lasti nepremično premoženje večje vrednosti in dobro pokojnino. Sodišče končno ni upoštevalo vzroka za razdor zakonske skupnosti, ki je na tožnikovi strani. Nasprotna tožnica reviziji prilaga še dokaze o svojem slabem zdravstvenem stanju in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da ugodi preživninskemu zahtevku. Podrejeno predlaga, da ji prisodi primerno nižjo preživnino, ali pa obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oz. razveljavi samo drugostopno sodbo in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in nasprotni toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP). Predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrne kot neutemeljeno.

Revizija je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je, tako kot sodišče prve stopnje, pri razsoji izhajalo iz dejstva, da je nasprotna tožnica preskrbljena. Zato njenih ugovorov o slabem zdravstvenem stanju, premoženjskih razmerah nasprotnega toženca in vzrokih za razvezo zakonske zveze ni štelo za pravno odločilne. Ugovora, da nasprotni toženec zahteva polovico posestva, ki ga je izročil sinu, nazaj, pa ni upoštevalo zato, ker je štelo, da je pravno odločilen za presojo tožničine preskrbljenosti le tisti del pogodbe, ki se nanaša nanjo.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je za pravilno uporabo 81. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89 - preč. b.) pomembno tako stanje v času razveze zakonske zveze, kakor tudi stanje, ki ga že v času razveze znane okoliščine napovedujejo. Preskrbljenost zakonca je potrebno presojati kompleksno. Starost tožnice (roj. 1923), njeno zdravstveno stanje in delovna sposobnost le tedaj niso pomembne okoliščine, če ni dvoma, da bodo pogoji njene preskrbljenosti ostali enaki tudi v bodoče. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista ugotovili vseh pravno odločilnih okoliščin, ki bi ta dvom izključile.

Med strankama ni bilo sporno, da sta z izročilno pogodbo z dne 29.8.1990 izročili sinu vsak svojo polovico posestva. S to pogodbo sta si izgovorili popolno oskrbo (razen obleke in obutve). Stranki pa sta tudi zatrjevali, da nasprotni toženec zahteva svojo polovico izročenega posestva nazaj. To dejstvo pa je po mnenju revizijskega sodišča lahko odločilnega pomena.

V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da se iz posestva preživlja pet ljudi. Zato zatrjevano dejstvo, da bo potrebno polovico vrniti, lahko pomeni bistveno manjšo donosnost in s tem tudi potencialno ogroženost nasprotne tožnice. Čeprav sta pravdni stranki izročili vsaka polovico svojega posestva, pa to ne pomeni, da odhod enega ne prizadene tudi drugega (če bi pogodba obveljala, bi se lahko iz posestva preživljalo 6 ljudi, po morebitni vrnitvi polovice pa bi na preostali polovici ostalo pet ljudiĐ). V tej povezavi postanejo pomembna tudi tista navedenega dejstva, ki jih sodišči prve in druge stopnje nista šteli za pravno odločilna. Kajti razvezani zakonec je tisti, ki mora v prvi vrsti preživljati svojega prejšnjega zakonca, in šele nato njegovi otroci. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 395. člena ZPP obe sodbi razveljavilo in zadevo vrača v novo sojenje. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo najprej ugotoviti, ali bo prišlo do vrnitve polovice posestva in kakšen vpliv bo to imelo na preskrbljenost nasprotne tožnice. Če bo njena bodoča preskrbljenost kljub ostalim dohodkom (lastne nepremičnine in priznavalnina) ogrožena, bo sodišče moralo raziskati tudi, kakšno je njeno zdravstveno stanje. Če je res slabo in bo to imelo vpliv na njeno (bodočo) delovno sposobnost (sedaj dela na posestvu), bo moralo ugotoviti še premoženjske razmere nasprotnega toženca. Šele nato bo mogoče o tožbenem zahtevku pravilno razsoditi. Pri tem bo sodišče moralo stanje tožničine preskrbljenosti presojati tudi z vidika prognoze. Pravno pomembno je, ali bo tožnica glede na svojo starost tudi v bodoče imela ali bila sposobna pridobiti toliko sredstev, da se bo lahko preživela. Morebitna slaba prognoza njene sedanje preskrbljenosti v bodoče bi lahko bila podlaga za tim. simbolično preživnino.

Pač pa revizijsko sodišče meni, da vzroki za razvezo, ki so bili ugotovljeni na prvi in drugi stopnji, niso takšne narave, da bi jih bilo mogoče upoštevati pri odločanju o preživnini.

Nasprotna tožnica revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni obrazložila. Revizijsko sodišče ga je zato obravnavalo le v obsegu preizkusa po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Ugotovilo je, da sodišči nista storili kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker stranki povrnitve stroškov nista zahtevali.