Jedro

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj z dopolnitvijo tožbe tvori tožbo, saj je šele z opredelitvijo dejanske podlage možna identifikacija zahtevka, ki je pogoj za ugotavljanje istovetnosti dveh zahtevkov v smislu litispendence. Dokler namreč tožeča stranka ne opredeli dejanske podlage tožbe – slednjo pa lahko opredeli šele v dopolnitvi tožbe, saj iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne more biti razvidna – zahtevka ni mogoče identificirati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru litispendence z dne 3. 10. 2022 ter tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

2. Zoper ta sklep se tožeča stranka po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 189. člen ZPP in izpodbija obrazložitev sodišče prve stopnje, da se je postopek oziroma pravda v obravnavani zadevi začela kasneje kot postopek ali pravda v zadevi P 32/2022 pred Okrajnim sodiščem v Krškem. Opozarja, da je bila tožba v zadevi P 32/2022 vložena 11. 4. 2022, predlog za izvršbo VL 2230/2022 v obravnavani zadevi pa 7. 1. 2022. Ne drži obrazložitev sodišča prve stopnje, da šele datum dopolnitve tožbe predstavlja datum vložitve tožbe, saj se z dopolnitvijo tožbe dodajajo zgolj obvezne sestavine, ki jih predlog za izvršbo nima, vendar to še ne pomeni, da predlog za izvršbo nima svojstva tožbe. Pri tem se sklicuje na določbo drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki določa, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku, in v zvezi s tem še na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 155/2021 z dne 1. 3. 2021. Predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno ni sporno, da je med obravnavano zadevo in zadevo P 32/2022 Okrajnega sodišča v Krškem podana t. i. subjektivna in objektivna identiteta spora. Tudi ni izpodbijano, da je bila dopolnitev tožbe v obravnavani zadevi toženki vročena 30. 7. 2022, medtem ko je slednja v zadevi P 32/2022 na tožbo odgovorila 8. 6. 2022 in ji je bila tožba vročena že pred tem.

6. Pritožnici je najprej pojasniti razliko med pričetkom pravdnega postopka in začetkom pravde. Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe (179. člen ZPP), medtem ko se pravda kot tristransko razmerje med sodiščem, tožnikom in tožencem, prične z vročitvijo tožbe tožencu (189. člen ZPP). Šele z vročitvijo tožbe oziroma pričetkom pravde lahko pride do t. i. visečnosti pravde ali litispendence. Za začetek pravde dan vložitve tožbe ni pravno pomemben; slednji je pomemben za začetek pravdnega postopka. Skladno s četrtim odstavkom 108. člena ZPP se v obravnavanem primeru šteje, da je bila dopolnjena tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena. V konkretnem primeru to pomeni na dan vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. A navedeno dejstvo za odločitev o ugovoru litispendce ter zavrženju tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe ni odločilno.

7. Pritožbeno je sporna zgolj utemeljitev sodišča prve stopnje, na kateri temelji izpodbijana odločitev, in sicer, da se je pravda v obravnavani zadevi začela kasneje kot pravda v zadevi P 32/2022, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Krškem. Tožeča stranka namreč izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj z dopolnitvijo tožbe tvori tožbo, saj je šele z opredelitvijo dejanske podlage možna identifikacija zahtevka, ki je pogoj za ugotavljanje istovetnosti dveh zahtevkov v smislu litispendence. Vendar pa je povzeta obrazložitev sodišča prve stopnje v celoti pravilna, saj je enako stališče že zavzelo Vrhovno sodišče RS v zadevah III Ips 69/2011 z dne 21. 5. 2011 in II Ips 209/2012 z dne 8. 1. 2015, kakor tudi Višje sodišče v Ljubljani v zadevi I Cpg 252/2016 z dne 20. 4. 2016. Dokler namreč tožeča stranka ne opredeli dejanske podlage tožbe – slednjo pa je lahko v konkretnem primeru opredelila šele v dopolnitvi tožbe, saj iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni razvidna – zahtevka ni mogoče identificirati. Zato zgoraj povzetemu stališču v celoti pritrjuje tudi sodišče druge stopnje.

8. Sklicevanje tožeče stranke na drugi odstavek 62. člena ZIZ ni utemeljeno, saj citirana določba sodišču daje zgolj podlago, da s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ne vsebuje dejanske podlage dolžnikove obveznosti, postopa kot z nepopolno tožbo (108. člen ZPP).1 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 155/2021 z dne 1. 3. 2021 pritožbenemu navajanju ne pritrjuje, saj se nanaša na napako sodišča, ki je dopolnitev tožbe v nasprotju z določbo petega odstavka 204. člena Sodnega reda, napačno vpisalo kot novo tožbo (v novi pravdi) in tako v sedaj obravnavani zadevi ni uporabljiva.

9. Ob odsotnosti drugih pritožbenih navedb in neizpodbijani subjektivni in objektivni identiteti spora ter ob dejstvu, da je bila dopolnitev tožbe v obravnavani zadevi toženki vročena kasneje, kot je v zadevi P 32/2022 tožena stranka vložila odgovor na tožbo (in ji je bila tako tožba vročena že prej), je sodišče prve stopnje ugovoru litispendence utemeljeno ugodilo, tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe pa pravilno zavrglo. S tem je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 189. člena ZPP in očitana relativna bistvena kršitev ni podana.

10. Ob obrazloženem pritožbene navedbe niso utemeljene in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Enako sklep Vrhovnega sodišča III Ips 69/2011 z dne 21. 5. 2011 v točki 13.