Jedro

Izvršitelj mora delati učinkovito in opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, z opravljanjem neposrednih dejanj izvršbe pa mora začeti takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja. Zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dogovor z upnikom glede obročnega odplačevanja dolga, saj v tej zadevi niti na predlog dolžnice niti na predlog upnika izvršba ni bila odložena. Le dovolitev odloga izvršbe pomeni zakonsko dovoljen razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj.

Višje sodišče ugotavlja, da je iz izvršiteljevega poročila in delnega obračuna upniku razvidno, da je izvršitelj od gotovinskega plačila dolžnice v višini 100,00 EUR upniku nakazal 13,34 EUR, v skladu s 97. členom ZIZ pa zadržal znesek za plačilo svojih stroškov, vendar ne v višini obračunanih 89,66 EUR, temveč v višini 86,66 EUR. To pomeni, da je dolžnica stroške izvršitelja v znesku 86,66 EUR že plačala neposredno izvršitelju, zato ji tega zneska v plačilo upniku ni mogoče ponovno naložiti, od skupaj odmerjenih stroškov v višini 89,66 EUR, pa je dolžna upniku povrniti še 3,00 EUR. Je pa treba v izvršilnem postopku stroške, tudi tiste, ki so že plačani, odmeriti, ker to v nadaljnjem postopku vpliva na končni obračun terjatve.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da se dolžnici ne naloži povrnitev izvršilnih stroškov v višini 86,66 EUR (stroški v tej višini so le odmerjeni), v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu (odmera stroškov v skupni višini 89,66 EUR in od tega zneska naložitev v plačilo znesek 3,00 EUR) potrdi.

Obrazložitev

1. Pristojnost za odločanje v tej izvršilni izvršilni zadevi je bila prenesena z Višjega sodišča v Kopru na Višje sodišče v Ljubljani s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 610/2018 z dne 19. 3. 2018. 2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici naložilo upniku v 8 dneh povrniti 89,66 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica, ki uveljavlja, da je izvršitelju izročila znesek 100,00 EUR, za kar prilaga pobotnico.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o višini stroškov oprlo na delni obračun izvršitelja z dne 10. 1. 2018, v katerem je izvršitelj obračunal plačilo za delo in stroške skladno s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Obračun se nanaša na izvršiteljevo pripravo na izvršilno dejanje rubeža, na sam rubež, ki ni bil izveden, in na stroške v zvezi s tem. Odmera stroškov v višini 89,66 EUR, ki bremenijo dolžnico, je pravilna in je dolžnica v pritožbi ne izpodbija z nobenim utemeljenim pritožbenim razlogom.

6. Višje sodišče pojasnjuje, da je bila s sklepom o izvršbi z dne 3. 7. 2017, pravnomočnim 15. 7. 2017, med drugim dovoljena tudi izvršba z rubežem in cenitvijo premičnih stvari in določen izvršitelj. Izvršitelj mora delati učinkovito in opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, z opravljanjem neposrednih dejanj izvršbe pa mora začeti takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja (členi 49, 288 in 290 Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dogovor z upnikom glede obročnega odplačevanja dolga, saj v tej zadevi niti na predlog dolžnice niti na predlog upnika izvršba ni bila odložena. Le dovolitev odloga izvršbe v skladu z 71. oziroma 72. členom ZIZ pomeni zakonsko dovoljen razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj.

7. Višje sodišče pa ugotavlja, da je iz izvršiteljevega poročila in delnega obračuna upniku z dne 10. 1. 2018 razvidno, da je izvršitelj od gotovinskega plačila dolžnice v višini 100,00 EUR upniku nakazal 13,34 EUR, v skladu s 97. členom ZIZ pa zadržal znesek za plačilo svojih stroškov, vendar ne v višini obračunanih 89,66 EUR, temveč v višini 86,66 EUR. To pomeni, da je dolžnica stroške izvršitelja v znesku 86,66 EUR že plačala neposredno izvršitelju, zato ji tega zneska v plačilo upniku ni mogoče ponovno naložiti (višje sodišče pripominja, da so edini stroški izvršitelja, ki so doslej nastali v tem postopku, obračunani v obračunu z dne 10. 1. 2018), od skupaj odmerjenih stroškov v višini 89,66 EUR, pa je dolžna upniku povrniti še 3,00 EUR. Je pa treba v izvršilnem postopku stroške, tudi tiste, ki so že plačani, odmeriti, ker to v nadaljnjem postopku vpliva na končni obračun terjatve.1

8. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi delno ugodilo in spremenilo odločitev o naložitvi zneska 86,66 EUR ponovno v plačilo dolžnici, saj je bil ta znesek že plačan (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu potrdilo, saj ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. sklep VSL I Ip 300/2016 z dne 19. 2. 2016.