Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je iz tožnikove prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje, pristojni organ v pospešenem postopku zavrne vlogo oziroma prošnjo na podlagi 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14.9.2007, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot očitno neutemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (ZAzil - UPB-2, Uradni list RS, št. 51/06, 37/06 - sklep US in 134/06 - odločba US) in odredila, da mora tožnik zapustiti Republiko Slovenijo nemudoma po pravnomočnosti odločbe.
Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno odločila o zadevi v pospešenem postopku, saj je že iz tožnikove vloge očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu ZAzil. Tožnik ni logično in skladno navedel razlogov, zaradi katerih je vložil prošnjo za azil, prav tako pa tudi groženj ni z ničemer konkretiziral. Tožnik je sam povedal, da mu osebno niso nikoli grozili, prav tako pa kljub 14-letnem članstvu v stranki LDK ne pozna nikogar, ki bi bil ubit s strani oboroženih skupin. Poleg tega je tožnik že leta 2004 v Franciji zaprosil za azil, vendar se je februarja leta 2005 sam vrnil v matično državo in v njej vse do odhoda dne 7.9.2007 nemoteno prebival, ne da bi bil kakorkoli ogrožen. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožena stranka podrobno, konkretno, logično in prepričljivo ocenila vse okoliščine tožnikovega ravnanja in njegove navedbe ter na tej podlagi sprejela pravilno oceno o očitni neutemeljenosti njegove prošnje.
Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Poudarja, da ne zavaja in ne zlorablja azilnega postopka in da je bil prisiljen pobegniti iz svoje matične države, saj je bil izpostavljen stalnim grožnjam ilegalnih oboroženih skupin, ki so mu grozili s smrtjo. Trpel je stalen strah pred smrtjo, policija pa ga ni zaščitila. V izvorni državi mu grozi trajno preganjanje. Dejstvo, da je bil namenjen k ženi v Francijo, ne kaže, da zlorablja azilni postopek. Sodišče tudi ni zaslišalo tožnika, ki bi potrdil ta dejstva. Sodišču predlaga razveljavitev tožbe.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Azilni postopek je poseben upravni postopek, ki je prilagojen značilnostim odločanja o pravicah prosilca za azil. ZAzil v 1. odstavku 35. člena ureja zavrnitev prošnje za azil po opravljenem rednem postopku. V 2. odstavku 35. člena ZAzil pa je urejena zavrnitev vloge kot očitno neutemeljene v pospešenem azilnem postopku, če organ ugotovi katerega od izrecno določenih razlogov. V takem primeru pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot neutemeljeno zavrne, ne da bi ugotavljal pogoje za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil. V obravnavanem primeru je tožena stranka svojo odločitev oprla na določbo 2. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil, po kateri pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje. Tožena stranka je za svojo odločitev navedla utemeljene razloge, tem razlogom pa je pravilno pritrdilo tudi sodišče prve stopnje. Tožnik je bil pred podajo prošnje za azil seznanjen s svojimi pravicami in dolžnostmi v postopku. Tudi o tem, da mora vse okoliščine, na katere se sklicuje, predstaviti po resnici in celovito ter čim bolj natančno, da jih je mogoče šteti za verodostojne, in o zatrjevanem predložiti tudi dokaze, če jih ima (4. odstavek 29. člena ZAzil). Tudi pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke in sodišča prve stopnje, da je iz tožnikove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje. Tožnik ne zatrjuje obstoja takih dejanskih okoliščin, ki bi v kakršnemkoli primeru pomenile preganjanje. Iz tožnikove prošnje za azil tako izhaja, da mu doslej nihče ni neposredno ali posredno grozil, da kljub dolgoletnemu članstvu v stranki LDK ne pozna nikogar, ki bi ga zaradi članstva v tej politični stranki oboroženi neznanci ubili. Poleg tega se je tožnik iz Francije, kjer je že zaprosil za azil, sam legalno vrnil na Kosovo, kjer je živel dve leti in pol, ne da bi bil ogrožen. Na podlagi navedenega je lahko zaključek samo tak, kot ga je sprejela tožena stranka, ki ji je pritrdilo tudi sodišče prve stopnje.
Neutemeljen je pritožbeni ugovor, ki se nanaša na zavajanje in zlorabo azilnega postopka, saj tožena stranka svoje odločitve ni sprejela ob uporabi določbe 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil, na podlagi katere pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če prošnja temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja, temveč na podlagi že citirane 2. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da sodišče prve stopnje tožnika ni zaslišalo. V tožbi je bilo zaslišanje tožnika sicer predlagano, vendar pa mora biti strankin predlog za izvajanje dokazov obrazložen in utemeljen. To pomeni, da mora stranka navesti konkretne okoliščine, ki bi jih bilo z izvajanjem določenega dokaza, v konkretnem primeru z zaslišanjem tožnika, mogoče ugotoviti, in utemeljiti, v čem in kako naj bi izvedba dokaza vplivala na odločitev. Tožnik v tožbi zoper odločbo tožene stranke in v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ni navedel nobenih okoliščin ali dejstev, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev, in tudi ni navedel, na kakšen način bi njegovo zaslišanje lahko "spremenilo" njegove navedbe, dane v prošnji za azil. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 106/07 - sklep US, ZUS-1) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.