Jedro

18. člen SZ ni dajal predkupne pravice solastniku stanovanja, ampak samo tistemu, ki je bil ob uveljavitvi SZ imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ima tožnica po 117. členu in po 18. členu Stanovanjskega zakona v zvezi z odločbo ustavnega sodišča, opr. št. U-I-119/94 z dne 21.3.1996, pravico odkupiti idealni delež 2/5 stanovanja št. 4 v 2. nadstropju stanovanjske hiše ... in da je tožena stranka (Mestna občina ...) dolžna skleniti s tožnico kupoprodajno pogodbo s točno določeno vsebino. V denacionalizacijskem postopku so bile 3/5 spornega stanovanja vrnjene denacionalizacijski upravičenki J. Š., lastnica 2/5 stanovanja pa je tožena stranka. Ker je bila tožnica ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju in je v roku vložila zahtevo za odkup stanovanja, ima pravico do odkupa spornega dela stanovanja.

Proti prvostopenjski sodbi je vložila pritožbo stranska intervenientka na strani tožene stranke A. J. s trditvijo, da ima kot solastnica spornega stanovanja (do 3/5) predkupno pravico do spornih 2/5 stanovanja pred tožnico kot najemnico. Sodišče druge stopnje je dne 16.3.2004 vloženo pritožbo zavrglo kot prepozno, ker ni bila vložena v pritožbenem roku, ki je veljal za toženo stranko, kateri se je stranska intervenientka pridružila.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je stranska intervenientka vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99, 96/2002 in 2/2004). Nadalje uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje, iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP, iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 196. in prvim odstavkom 202. člena ZPP, iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 199., 200. in 201. členom ZPP, iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 319. člena ZPP in iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 333. in 352. členom ZPP. Končno uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava, to je 14. člena Zakona o temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih (ZTLR, Uradni list SFRJ, št. 6/80 in 36/90) ter 18. in 129. člena Stanovanjskega zakona (SZ, Uradni list RS, št. 18/91 do 1/2000).

Stranska intervenientka v reviziji navaja, da je odločitev pritožbenega sodišča napačna in obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka. Stranska intervenientka nima položaja navadne (enostavne) intervenientke iz 201. člena ZPP, kot je menilo pritožbeno sodišče, ampak ima položaj sosporniške intervenientke s položajem enotnega sospornika iz 202. in 196. člena ZPP, za katerega veljajo samostojni roki in je bila zato pritožba vložena v skladu s 333. členom ZPP v 15 dneh od vročitve sodbe. Stranska intervenientka je sosporniška intervenientka, ker je v takšnem materialnopravnem razmerju s tožnico, da odločitev o glavni stvari zajame v svoje subjektivne meje tudi njo. Kot solastnica stanovanja ima po 18. in 129. členu SZ zakonito predkupno pravico, ki uživa absolutno prednost pred predkupnimi pravicami vseh drugih upravičencev, torej tudi prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice. Tožnica in revidentka se potegujeta za isto pravico, to je do odkupa toženkinega idealnega deleža na spornem stanovanju, materialno pravo, to je SZ in ne ZTLR, pa daje prednost intervenientki. Z nepriznavanjem položaja sosporniškega intervenienta so bile kršene pravice in materialno pravo. Z odločitvijo pritožbenega sodišča je bilo poseženo tudi v revidentkino ustavno pravico do zasebne lastnine in v pravice do sodnega varstva, do enakega varstva pravic ter do pravnega sredstva, saj je stranska intervenientka svojo intervencijo priglasila dne 10.10.1994, o njej pa sodišče ni odločilo in je bila prikrajšana za sodelovanje v prvostopenjskem postopku.

Revizija je prepozna.

Po prvem odstavku 367. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP je rok za vložitev revizije 30 dni od vročitve sklepa. Za stranskega interevenienta velja rok, v katerem bi pravdno dejanje lahko storila stranka, ki se ji je pridružil (prvi odstavek 201. člena ZPP). Stranska intervenientka se je pridružila toženi stranki, ki je prejela sklep sodišča druge stopnje dne 31.8.2004. Rok za revizijo je za toženo stranko in s tem tudi za stransko intervenientko potekel dne 30.9.2004. Stranska intervenientka je revizijo vložila dne 4.10.2004, torej po preteku navedenega roka.

Stranska intervenientka je drugostopenjski sklep prejela dne 7.9.2004 in vložila revizijo v 30-dnevnem roku, glede na navedeni datum vročitve. Vložitev bi bila po 197. členu ZPP pravočasna, če bi šlo za sosporniško intervencijo in bi imela intervenientka položaj enotnega sospornika v smislu 202. in 196. člena ZPP. Vendar A. J. ni sosporniška intervenientka.

Svoj procesni položaj sosporniške intervenientke opira revidentka na trditev, da ima kot solastnica spornega stanovanja do 3/5 zakonito predkupno pravico glede preostalih 2/5 tega stanovanja in sicer z absolutno prednostjo pred tako pravico nekdanje imetnice stanovanjske pravice. To izhodišče, ki temelji na 18. in 129. členu SZ, pa je napačno. Revidentka je res solastnica spornega stanovanja. Ne 18. in ne 129. člen SZ pa sama po sebi solastnikom ne dajeta predkupne pravice. V 18. členu SZ je bila določena predkupna pravica najemnika stanovanja in hkrati prednostna predkupna pravica solastnika oziroma občine v primerih, ki jih določa zakon. Po presoji revizijskega sodišča bi morala biti z zakonom posebej določena predkupna pravica solastnika oziroma predkupna pravica občine, saj 18. člen SZ predkupne pravice ne za solastnika in ne za občino ni uvedel. In ker v spornem času ni bilo nobenega zakonskega predpisa o solastnikovi predkupni pravici, te pravice pa ni dajal niti 14. člen ZTLR, kot je pravilno ugotovilo pritožbeno sodišče, je sklicevanje revidentke na 18. člen SZ neutemeljeno. To še toliko bolj, ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo, opr. št. U-I-119/94 z dne 21.3.1996, v izreku izrecno ugotovilo, da je 18. člen Stanovanjskega zakona v neskladju z Ustavo, razen kolikor določa predkupno pravico tistim, ki so bili ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini, in se v obsegu, v katerem je neskladen z Ustavo, ne sme uporabljati. S tem je ustavno sodišče zaradi neustavnosti odreklo predkupno pravico vsem, razen tistim, ki so ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona imeli stanovanjsko pravico na stanovanjih v družbeni lastnini. Stranska intervenientka se torej na svojo predkupno pravico po 18. členu SZ neutemeljeno sklicuje. Tudi 129. člen SZ ni podlaga za ugotovitev revidentkine predkupne pravice na solastnini. Po prvem odstavku 129. člena SZ lastniki niso dolžni prodati stanovanja prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice, če ima kdo na njem zakonito predkupno pravico. Ta določba nikomur ne podeljuje predkupne pravice, ampak le prepoveduje prodajo stanovanja, če je s kakšnim zakonom predkupna pravica posebej določena. Navedeno pa je bilo že, da ne SZ in ne ZTLR predkupne pravice v korist solastnika stanovanja ne določata.

Glede na navedeno revizijsko sodišče zaključuje, da revidentka nima predkupne pravice glede spornega dela stanovanja, kar nadalje pomeni, da ne držijo njene trditve o tem, da je v tej pravdi sosporniška intervenientka s položajem enotnega sospornika. Kot navadna intervenientka v smislu 199. člena ZPP lahko opravlja pravdna dejanja v rokih, v katerih bi ta dejanja storila tožena stranka, ki se ji je pridružila (prvi odstavek 201. člena ZPP). Revizijo bi lahko vložila le v roku, ki velja za toženo stranko in ki je potekel z iztekom 30.9.2004. Dne 4.10.2004 vložena revizija je torej prepozna, kar je narekovalo revizijskemu sodišču njeno zavrženje (377. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP, prvim odstavkom 367. člena ZPP in prvim odstavkom 201. člena ZPP). Glede na to revizijsko sodišče revizije in v njej navajanih razlogov ni smelo vsebinsko obravnavati in nanje odgovarjati.