Jedro

Odpoved dediščini se v skladu z določbo 133. člena ZD lahko poda le do konca zapuščinske obravnave in po analogiji bi bilo mogoče enako sklepati tudi za izjavo o odstopu dednega deleža sodediču. Zato v pritožbi podana izjava o odstopu dednega deleža ni razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II/2. točka izreka) potrdi dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zapuščino uvrstilo tudi denacionalizirano nepremičnino ID znak: parcela X-000 (do 291/1000), ki v naravi predstavlja poslovni prostor v izmeri 201 m2, in se nahaja v pritličju stavbe na naslovu A. Ta nepremičnina je bila kot denacionalizirano premoženje vrnjena zapustniku na podlagi pravnomočne odločbe Upravne enote Ljubljana s 23. 11 2020. Sodišče je za zakonite dediče v prvem dednem redu razglasilo vse tri zapustnikove otroke: sina B. B. ml. ter hčeri C. B. in D. B., vsakega do 1/3 zapuščine.

2.Dediča B. B. ml. in D. B. odločitve sodišča ne sprejemata in zoper njo vlagata pritožbo. B. B. sodišču očita, da je zmotno uporabilo določbo 1. odstavka 84. člena Zakona o dedovanju (ZD). Zapustnik je v februarju 1946 napravil laično oporoko. Nikjer ni izrecno navedel, da svoje celotno premoženje zapušča ženi. Natančno je opredelil obseg ženinih upravičenj z omejitvijo na vodenje trgovine in jasno izrazil, da gre nepremičnina dediču (pritožniku). To dokazuje tudi izjava zapustnikove hčere D. B. s 15. 3. 2024. Obstaja še možnost, da ga je zapustnik postavil za volilojemnika v smislu 85. člena ZD. Ta dednopravni institut je eventualno uporabljiv, čeprav se sodišče z takšno razlago oporoke ni ukvarjalo. Pravo zapustnikovo voljo bi bilo v obravnavanem primeru moč ugotoviti tudi z zaslišanjem prič in ne le na podlagi oporočnega zapisa.

3.Tudi D. B., zapustnikova hči, v pritožbi predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in določitev B. B. ml. za oporočnega dediča. Če sodišče temu ne bo sledilo, pa naj se njeno pritožbo šteje kot pravočasno odpoved dediščini v korist brata B. B.

4.Pritožbi sta bili vročeni v odgovor C. B. Ta se je nanju odzvala in predlagala zavrnitev obeh pritožb.

5.Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi B. B. ml.

6.Odločitev sodišča, ki je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju določilo vse tri zapustnikove otroke za dediče denacionaliziranega premoženja (poslovni prostor v izmeri 201 m2, nahajajoč se v pritličju stavbe na naslovu na A.) je pravilna. Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava (1. odstavek 84. člena ZD) ni utemeljen. Iz oporoke jasno izhaja, da je zapustnik vse svoje premoženje, torej tudi sporni poslovni prostor, zapustil ženi. V oporoki je pod točko 3.) jasno zapisano, da celotno premoženje zapušča ženki, ki se obvezuje vzgajati otroke. Posebej izpostavi trgovino s steklom in porcelanom na A. (sporni poslovni prostor) ter zapiše, da tudi to popolnoma prepušča ženki. V nadaljevanju je sicer res navedeno, da naj žena trgovino vodi do polnoletnosti sina B. B. in mu jo takrat prepusti v last, če pa B. B. ne bi imel veselja do trgovine, naj ostane ženi, ki mora poskrbeti, da bo B. B. dobro preskrbljen. Oporočitelj zaključi, naj vse te obveze veljajo samo, če bo prisojena lastnina hiše in trgovine na A. njegovi ženi, saj je to sedaj sporno in pod začasno upravo.

7.Povzeti zapis oporoke brez dvoma izkazuje, da je oporočitelj vse premoženje zapustil ženi. Njegova želja je bila, da žena po njegovi smrti prevzame lastništvo vseh nepremičnin, tudi spornega lokala. Ob sinovi polnoletnosti naj bi mu ga prepustila v last, vendar pod pogojem, da bo imel veselje do trgovine. Ob takšnem zapisu o volilu ni mogoče govoriti, saj je oporočitelj tudi poslovni prostor zapustil ženi. Ženi je naložil le moralno obveznost, da na sina ob njegovi polnoletnosti (z ustreznim pravnim poslom) prenese lastninsko pravico na poslovnem prostoru, seveda ob obstoju določenih okoliščin (njegovega veselja do trgovine). Oporočitelj ne more dediču veljavno prepovedati, da bi s premoženjem, ki ga je podedoval, razpolagal (ga prodal ali podaril). Takšna določila v oporoki se štejejo za neobstoječa.

8.Pritožbeno sodišče v celoti sledi razlogovanju sodišča prve stopnje iz 6. točke obrazložitve. Predmetno nepremičnino je po oporoki podedovala zapustnikova žena E. B., ki je pokojna, zato je po njej nastopilo zakonito dedovanje; zakoniti dediči pa so njeni trije otroci B. B. ml., C. B. in D. B., vsak do 1/3. Prava oporočna volja - da celotno premoženje (najprej) podeduje oporočiteljeva žena in z njim kasneje razpolaga ob obstoju ustreznih okoliščin - je razvidna iz oporoke, zato je dokaz z zaslišanjem B. B. in D. B. nepotreben.

O pritožbi D. B.

9.Neutemeljena je tudi pritožba D. B. Ta je med postopkom spreminjala svoje izjave. K vlogi s 7. 10. 2025 je priložena njena izjava, da se ne odreka svojemu premoženju (1/3 na A.), čeprav je v izjavi s 15. 3. 2024 izrazila strinjanje in željo, da postane lastnik sporne nepremičnine njen brat B. B. Na naroku 10. 7. 2024 pa je njen pooblaščenec nasprotoval zatrjevanjem dediča B. B., da mu je oporočitelj zapustil sporno nepremičnino. Zato vloge s 15. 3. 2024 glede na vsebino in razhajanja v izjavah ni mogoče šteti kot odpoved dediščini v korist njenega brata.

10.Odpoved dediščini se v skladu z določbo 133. člena ZD lahko poda le do konca zapuščinske obravnave in po analogiji bi bilo mogoče enako sklepati tudi za izjavo o odstopu dednega deleža sodediču. Zato v pritožbi podana izjava o odstopu dednega deleža ni razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Seveda pa lahko dedinja svoj dedni delež odstopi bratu tudi po zaključenem zapuščinskem postopku z ustreznim pravnim poslom.

11.išče je pravilno odgovorilo na vse pravne in dejanske dileme ter ni zagrešilo Sodkršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere pritožbeno sodišče - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD - pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani II/2. točki izreka potrdilo.