Jedro

Sporna Pogodba se šteje za kolektivno pogodbo (VIII Ips 26/2013). Po 17. členu ZKolP se po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, če stranki ne določila drugače, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom ter varnost in zdravje pri delu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: "Pogodba o zagotavljanju pogojev za delovanje SA. št. ... z dne 30. 12. 2014 z Aneksom št. 1 k pogodbi o zagotavljanju pogojev za delovanje SA. št. ... z dne 4. 2. 2019, ostaneta v veljavi v skladu z določilom 17. člena ZKolP in se v vseh svojih določbah izvajata še naprej, vse do pravnomočne sodne odločbe v tem kolektivnem sporu". Odločilo je še, da predlagatelj sam nosi stroške v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Vztraja, da je uspel dokazati verjetni obstoj terjatve na podlagi 17. člena ZKolP. Po izteku Pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata je bilo namreč vzpostavljeno nezakonito stanje, saj bi se morala odpovedna pogodba v vseh določbah izvajati naprej. Predlagatelj je postavljen v neenak položaj z drugimi reprezentativnimi sindikati pri nasprotnem udeležencu, saj je predlagatelju zagotovljen le minimalni obseg pravic. Napačen je zaključek sodišča v 9. točki obrazložitve sklepa, da nasprotni udeleženec ne krši 203. člena ZDR-1. Sodišče je upoštevalo le dopis nasprotnega udeleženca, v katerem navaja, da bo predlagatelju še naprej zagotavljal pogoje za delovanje, kar pa, glede na odpovedano pogodbo, ne drži. Zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata ima naravo normativnega dela kolektivne pogodbe, česar sodišče ni upoštevalo in je zmotno uporabilo 17. člen ZKolP. V zvezi s tem je v 11. točki obrazložitve sklepa napačno ugotovilo, da predlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da mu nasprotni udeleženec ne priznava več pravic na podlagi odpovedane pogodbe. Pojasnil in dokazal je, da nasprotni udeleženec ne upošteva določil pogodbe, saj jo je odpovedal. Logična posledica tega je, da nasprotni udeleženec predlagatelju ne priznava več nobene pravice v skladu s pogodbo. Predlagatelj je jasno navedel in predložil dokaze o tem, katere pravice se ne upoštevajo - npr. zaposlitev in delovanje sindikalnih zaupnikov, 2 sekretarjev in predsednika, kritje materialnih stroškov, možnost zastopanja in svetovanja članom. Zato vztraja, da je verjetnost terjatve podana, izpolnjeni pa so tudi nadaljnji pogoji za izdajo začasne odredbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa izhajalo iz 56. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) in uporabilo 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/1998 in nasl.), ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Pravilno je ugotovilo, da že temeljni pogoj (če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali bo nastala) ni podan, zato nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe niti ni ugotavljalo.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je imel predlagatelj z nasprotnim udeležencem sklenjeno Pogodbo o zagotavljanju pogojev za delovanje SA. z dne 30. 12. 2014 v zvezi z Aneksom št. 1 z dne 4. 2. 2019 (v nadaljevanju: Pogodba), s katero sta pogodbeni stranki podrobneje uredili medsebojne pravice in obveznosti, pravice in obveznosti sindikalnih zaupnikov ter pooblaščenih oseb v SA. in zagotavljanje pogojev za delovanje SA.. Na podlagi 24. člena Pogodbe je predlagatelj 20. 5. 2019 s strani nasprotnega udeleženca prejel odpoved Pogodbe s 6-mesečnim odpovednim rokom, ki se je iztekel 20. 11. 2019. Od takrat dalje pogodba več ne velja, predlagatelj pa poleg zatrjevanja zmotnih dejanskih ugotovitev ob uveljavljanju zmotne uporabe 17. člena Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP, Ur. l. RS, št. 43/2006 in nasl.) in 203. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) neutemeljeno vztraja, da njegova terjatev verjetno obstoji.

7. S predlogom za odločitev o glavni stvari (ki se v bistvenem prekriva s predlagano začasno odredbo) je zahteval, da sta Pogodba o zagotavljanju pogojev za delovanje SA. št. ... z dne 30. 12. 2014 in Aneks št. 1 k pogodbi o zagotavljanju pogojev za delovanje SA. št. ... z dne 4. 2. 2019 še zmeraj veljavna in se v skladu s 17. členom ZKolP neprekinjeno uporabljata tudi po 20. 11. 2019. 8. Sporna Pogodba se šteje za kolektivno pogodbo (VIII Ips 26/2013). Po 17. členu ZKolP se po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, če stranki ne določila drugače, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom ter varnost in zdravje pri delu.

9. V zvezi z navedeno določbo pritožba neutemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča v 11. točki obrazložitve sklepa, da je predlagatelj zgolj pavšalno zatrjeval, da mu nasprotni udeleženec ne priznava več pravic na podlagi odpovedane Pogodbe. Ni torej določno navedel, katerih pravic mu nasprotni udeleženec od 21. 11. 2019 dalje ne zagotavlja več. V pritožbi se predlagatelj sklicuje na ovire glede zaposlitve in delovanja sindikalnih zaupnikov, 2 sekretarjev in predsednika, glede kritja materialnih stroškov in omejenih možnosti zastopanja in svetovanja članom, vendar pa v postopku na prvi stopnji teh navedb ni podal v smeri opredelitve kršenih pravic za presojo verjetnosti terjatve po 17. členu ZKolP, ampak v zvezi z uveljavljanjem nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe. Neutemeljeno vztraja, da je že iz dopisa nasprotnega udeleženca z dne 6. 12. 2019, o katerem več v nadaljevanju, možno sklepati na kršitev 17. člena ZKolP.

10. Na podlagi 203. člena ZDR-1 mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Pritožba neutemeljeno nasprotuje razlogovanju sodišča prve stopnje v zvezi s to določbo v 9. točki obrazložitve sklepa. Pravilno je poudarilo, da glede na razpoložljivo dokumentacijo v spisu v tej fazi postopka, ko sodišče niti še ni začelo z izvajanjem dokazov, nima podlage za zaključek, da nasprotni udeleženec ne zagotavlja pogojev za opravljanje sindikalne dejavnosti v skladu z navedeno določbo ZDR-1. Tudi s tem v zvezi se je sodišče oprlo na že omenjeni dopis nasprotnega udeleženca z dne 6. 12. 2019, v katerem je med drugim navedel, da bo predlagatelju tudi v prihodnje (od 21. 11. 2019 dalje) zagotavljal pogoje za delovanje SA. neposredno na podlagi določil KPND ter ZDR-1, da bo zagotavljal nekatere materialne pogoje za delo SA. in tehnično izvedbo obračuna ter plačevanja sindikalne članarine za člane sindikata. Sodišče prve stopnje tako tudi po navedeni zakonski podlagi pravilno ni ugotovilo verjetnega obstoja terjatve.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče predlagateljevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).

12. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).