Jedro

Vlagatelj zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjevanja materialnega pogoja, določenega v drugi alinei 74.a člena ZGO-1 ("oblikovanje objekta in terena") ni izkazal, organ pa je posledično nepravilno uporabil drugo alineo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1, ki določa, da je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi presoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Kranj št. 351-574/2016-11 z dne 9. 11. 2017 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v višini 285,00 EUR v 15 dneh od vročitve tožbe toženi stranki.

III. Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo investitorju A.A. izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - zidane garaže, dimenzije 6,30 m x 7,60 m (površine 47,88 m2), višine do slemena 6 m nad nivojem dvorišča, na zemljišču parc. št. 377/1 k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi je navedel, da je investitor pri organu predlagal gradnjo nezahtevnega objekta glede na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uredba), zato je presojal dopustnost navedene gradnje na podlagi določila 74.c člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Ugotavlja, da je poseg skladen z določili Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (OPN). Tožnik je v upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec, ki je na ustni obravnavi izjavil, da se ne strinja z nameravano gradnjo, ker sta po načrtu za gradnjo stanovanjske hiše predvidena dva parkirna prostora in naraven spust do njegovega zemljišča na južni strani, v skladu z 59. členom OPN. Pripombe tožnika je zavrnil kot splošne, neutemeljene ter nepodkrepljene s konkretnimi dokazi.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil in soglašal z razlogi prvostopnega organa. Pojasnjuje, da organ odloča o vloženi vlogi investitorja, ne glede na dejansko stanje v naravi (nasut teren in gradnja opornega zidu, dolžina 48 m in višine 0,3 m do 1,12 m). Ugotavljanje skladnosti izvedenih gradenj z izdanimi gradbenimi dovoljenji in sankcioniranje v primeru kršitev je v pristojnosti gradbene inšpekcije. Ugovore glede nezakonitega nasutja in gradnjo podpornega zidu šteje za nedovoljeno pritožbeno novoto.

3. Tožnik izpodbija izdano gradbeno dovoljenje in navaja, da je na obravnavi podal izjavo, da sta po načrtu za gradnjo stanovanjske hiše predvidena dva parkirna prostora in naraven spust do njegovega zemljišča, kar ob gradnji stanovanjske hiše ni bilo upoštevano. Investitor je teren dvignil ter naredil oporni zid - škarpo, kar je nelegalna gradnja in je bila investitorju tudi izdana inšpekcijska odločba z dne 12. 10. 2016 in naložena ustavitev gradnje. Investitor torej že pri gradnji enostanovanjske hiše ni spoštoval predpisane kote pritličja, ki je bila 0,15 m in je teren prekomerno dvignil, nato pa zgradil nelegalen podporni zid. Odločbo izpodbija, ker niso bila upoštevana dejstva, ki so relevantna v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za garažo in je bilo nepravilno uporabljeno materialno pravo ter se ni upoštevalo posameznih določb OPN. Z izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 74.a člena ZGO-1. V 2. alinei je določeno, da mora biti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložen značilen prerez (profil) ter oblikovanje objekta in terena. Navedeno ni bilo narejeno. Prav tako je bilo prekršeno določilo drugega odstavka 74.c člena ZGO-1, saj je v konkretnem primeru očitno, da je oddaljenost objekta od meje sosednjega zemljišča manj kot 3 m, kar seveda pomeni, da bi moral biti opravljen poseben ugotovitveni postopek. S tem, ko organ ni upošteval pripomb tožnika, so bile kršene njegove procesne pravice. Tožnik je bil udeležen v postopku gradbenega dovoljenja le formalno. Izpodbijana odločba ne dosega potrebnega standarda obrazloženosti odločb. Toženka je navedla, da je tožnik pripombe glede nezakonitega nasutja gradnje podpornega zidu podal prepozno, vendar je tožnik laik in ni vedel, da bi na zapisnik lahko podal pripombe, ki jih uradna oseba ni vnesla v zapisnik. Vendar bi moral organ že v okviru presojanja splošnih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja obravnavati stik med sosednjima nepremičninama. Predmet ugotovitvenega postopka bi moral biti tudi spoj sosednjih nepremičnin. V drugem odstavku 59. člena OPN je jasno določeno, da mora biti višina zemljišča na parcelni meji prilagojena sosednjemu zemljišču. Izpodbijano gradbeno dovoljenje pa ne vsebuje pogoja o kotah gradnje in višini gradnje nad nivojem terena, kot tudi ne pogoja o tem, da mora kota terena po ureditvi okolice ostati enaka koti terena pred ureditvijo. Brez navedene kote je izdano gradbeno dovoljenje v nasprotju z OPN. Tožnik nasprotuje zaključku drugostopnega organa, da upravni organ ni pristojen za preverjanje pogojev za izdajo gradbenih dovoljenj po določbah 66. in 74.c člena ZGO-1. Iz drugega odstavka 74.c člena ZGO-1 izhaja, da dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče izdati, če iz prikaza lege objekta na zemljišču izhaja, da je oddaljenost objekta od sosednje meje manj kot 3 m. V konkretnem primeru je oddaljenost le 1,6 m. Tožniku zaradi zgrajene škarpe, enako pa se bo zgodilo tudi zaradi izgradnje garaže, nastaja škoda na kmetijskih površinah, saj se zemlja ob meji pregreva. Kolikor bi bil stik naraven, kot bi moral biti, škoda ne bi nastajala. Z izpodbijanim nezakonitim gradbenim dovoljenjem je bilo poseženo v lastninsko pravico tožnika. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Stranka z interesom v tem postopku - investitor soglaša z razlogi obeh organov. V zvezi z očitkom opustitve predvidenih pogojev po prvem odstavku 74.a člena ZGO-1 poudarja, da je prerez objekta sestavni del situacijskega prikaza lege objekta, ki ga je pripravilo podjetje A. d.o.o. in se v spisu nahaja. Navaja, da je stik med nepremičninami novota, ki na odločitev ni mogla vplivati, saj so odmiki objekta od posestne meje kotirani in je ta enostavni projekt naredil projektant, ki so mu zakonski pogoji znani. V zvezi z izpostavljenim vprašanjem medsebojne višine leg parcel navaja, da je res postavil vrtno ograjo, ne pa oporni zid. Dejstvo je, da se zemljina spušča proti vrtni ograji in v tem segmentu niti ne more biti tožbenih navedb v to smer. Bodoča garaža je situirana od posestne meje. Trditev o škodi na kmetijskih površinah z domnevnim pregrevanjem zemljine pa je tako revolucionarna, da nanjo stranka z interesom, ki se že celo življenje ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, ne bo odgovarjala. Pa tudi sicer je pavšalna. Predlaga zavrnitev tožbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

6. Tožba je utemeljena.

7. Ni sporno v obravnavani zadevi, da je stranka z interesom v tem postopku predlagala izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.

8. ZGO-1 za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta določa poseben postopek. V prvem odstavku 74.a člena (zahteva za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta) določa, da je treba zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta priložiti le prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiškokatastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč; značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena; soglasje pristojnih soglasodajalcev in dokazila o pravici graditi.

9. V obravnavani zadevi je sporno, ali predložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjuje materialni pogoj, določen v drugi alinei 74.a člena ZGO-1 "oblikovanje objekta in terena". Sodišče soglaša s tožnikom, da vlagatelj zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjevanja tega pogoja ni izkazal, organ pa je posledično zato nepravilno uporabil drugo alineo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1, ki določa, da je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi presoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom. Izvedbeni del OPN - prostorski izvedbeni pogoji določajo zlasti podrobne pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja (1. točka 43. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt). V 59. členu OPN, ki je uvrščen v poglavje III/3.4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter drugi podrobni posegi v prostor, je v drugem odstavku določeno tudi, da se naj pri urejanju okolice objektov upošteva konfiguracija terena, ter da mora biti višina zemljišča na parcelni meji prilagojena sosednjemu zemljišču. Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa - zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pa ne izhaja, da bi tožnik priložil prikaz oblikovanja objekta in terena, ki bi omogočal presojo skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom, spornim 59. členom OPN.

10. Sodišče tudi meni, da je tožnik, ki je v upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec, z izjavo, da ker sta bila po načrtu za gradnjo stanovanjske hiše predvidena dva parkirna prostora in naraven spust do njegovega zemljišča na južni strani, opozoril na navedeno materialno pravno pomanjkljivost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, pa organ tega ni upošteval in je napačno presodil, da investitor izkazuje vse materialno pravne pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja. Toženka tudi napačno šteje pritožbene ugovore tožnika glede nezakonitega nasutja za pritožbene novote, pri čemer pa prezre, da gre po vsebini za ugovor nepravilne uporabe prava, ker investitor ne izpolnjuje pogojev v zvezi z zahtevo glede prikaza oblikovanja objekta in terena iz druge alinee prvega odstavka 74.a člena ZGO-1. Do ostalih ugovorov tožnika se sodišče ni opredeljevalo, ker so ob razlogu za odpravo odločbe, kršitvi materialnega prava določb 74.a in 74.c člena ZGO-1, nerelevantni.

11. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

12. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

13. Stroškovni zahtevek stranke z interesom je sodišče zavrnilo v skladu z določbo 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (22. člen ZUS-1). Stranka z interesom je nastopala na strani toženke, izpodbijano odločbo pa je sodišče odpravilo, zato posledično do stroškov postopka ni upravičena.