Jedro

Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno ugotovilo dejansko stanje. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je pritožnik 14. 12. 2021 sodišču izročil vlogo – predlog za nadaljevanje odložene izvršbe. Predmetno vlogo je pritožnik navedel tudi kot dokaz oziroma kot prilogo k pritožbi, a je ni predložil. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je upnik podal predlog za nadaljevanje izvršbe oziroma umik soglasja k odlogu izvršbe, niti ni takšne vloge predložil v pritožbenem postopku, da bi sodišče druge stopnje lahko preverilo njeno vsebino oziroma se prepričalo, da jo je resnično vložil, so pritožbeni očitki v tem delu v celoti neutemeljeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje: - do 4. 10. 2022 odložilo izvršbo v zadevi I 171/2019 (1. točka izreka), - do 4. 10. 2022 odložilo izvršbo v zadevi I 64/2020 (2. točka izreka), - do 28. 3. 2022 odložilo izvršbo v zadevi I 355/2020 (3. točka izreka), - do 4. 10. 2022 odložilo izvršbo v zadevi VL 206731/2013 (4. točka izreka).

2. Upnik dom A. se po pooblaščencu zoper 4. točko izreka tega sklepa pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Izpostavlja, da sodišče prve stopnje pogojev za odlog izvršbe ni presojalo v času odločanja o takšnem predlogu, in se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 317/2016. 14. 12. 2021 je namreč na sodišče prve stopnje podal predlog za nadaljevanje odložene izvršbe, v katerem je navedel, da dolžnik krši dogovor o plačevanju dolga, zaradi česar so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje izvršbe. Glede na to, da (takrat) sklep o odlogu izvršbe še ni bil izdan, bi sodišče prve stopnje njegovo vlogo moralo smiselno obravnavati kot umik soglasja k odlogu izvršbe. In ker upnikovo soglasje za odlog izvršbe v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo podano, je sodišče prve stopnje zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo nepravilno odločitev. Nadalje izpostavlja, da je sodišče tudi nepravilno ugotovilo, da je predlagal odlog izvršbe za čas enega leta, saj to iz upnikovega obvestila z dne 5. 10. 2021 ne izhaja, kar pomeni, da bi ga moralo sodišče prve stopnje iz tega razloga zavrniti. Navaja še, da je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. V dokaz svojih trditev je predlagal zaslišanje dolžnika in zakonitega zastopnika. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik B. Ag v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo soglaša s pritožbenimi navedbami in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi.

4. Dolžnik in preostali upniki odgovora na pritožbo niso podali.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Izpodbijani sklep temelji na določbi drugega in tretjega odstavka 72. člena ZIZ, ki določa, da v kolikor se je izvršba že začela, sodišče odloži izvršbo, če upnik, ki predlaga odlog, predloži listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom. Prav tako pa mora upnik predložiti pisno soglasje ostalih upnikov, če teče izvršba na nepremičnino.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik C. predlagal, da se izvršba odloži za obdobje enega leta, k svojemu predlogu pa je podal soglasje dolžnika in soglasje ostalih upnikov.

8. Pritožnik sicer pravilno navaja, da je potrebno izpolnjevanje pogojev za odlog izvršbe na predlog upnika presojati v času odločanja o takšnem predlogu, kar izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Celju II Ip 317/2016 z dne 13. 10. 2016 na katerega se sklicuje. A upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno ugotovilo dejansko stanje. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je pritožnik 14. 12. 2021 sodišču izročil vlogo – predlog za nadaljevanje odložene izvršbe. Predmetno vlogo je pritožnik navedel tudi kot dokaz oziroma kot prilogo k pritožbi, a je ni predložil. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je upnik podal predlog za nadaljevanje izvršbe oziroma umik soglasja k odlogu izvršbe, niti ni takšne vloge predložil v pritožbenem postopku, da bi sodišče druge stopnje lahko preverilo njeno vsebino oziroma se prepričalo, da jo je resnično vložil, so pritožbeni očitki v tem delu v celoti neutemeljeni. Predlagana dokaza z zaslišanjem dolžnika in zakonitega zastopnika sodišče druge stopnje ni izvedlo, saj za dokaz slednjega nista primerna. Upnik bi namreč svoje pritožbene trditve lahko potrdil s predložitvijo predmetne vloge v pritožbenem postopku in dokazilom o izročitvi vloge sodišču, česar pa ni postoril. 9. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da pritožnik ni podal soglasja za odlog izvršbe za obdobje enega leta. Odlog izvršbe je predlagal upnik C., ki je predlagal odlog izvršbe za obdobje enega leta. K svojemu predlogu je priložil tudi Dogovor o obročnem odplačevanju dolga z dne 15. 9. 2021, v katerem v je 2. členu predmetnega sporazuma soglasje pritožnika k odlogu. Sodišče prve stopnje je povsem razumsko sklepalo, da je tako podano soglasje k odlogu izvršbe za obdobje enega leta, kot je to predlagano, saj nasprotno iz predmetnega sporazuma ne izhaja. Pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ni podan, ker ne obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi temi listinami.

10. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O predlogu za nadaljevanje odložene izvršbe bo odločilo sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o takem predlogu.

11. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih stranki nista priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).