Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, torej, da so dolžniku odpuščene vse obveznosti nastale do začetka stečajnega postopka (razen tiste po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP) in da je unovčenega večina premoženja v postopku osebnega stečaja. Striktno določene zakonske norme pa na drugi strani ne omogočajo sodišču, da bi zaključilo postopek osebnega stečaja in bi s tem prenehale omejitve v zvezi z njegovo poslovno sposobnostjo. Niti ni zakonsko predvidena možnost, da mu sodišče omejitev poslovne sposobnosti glede na kogentne določbe glede delne omejitve poslovne sposobnosti, ki so določene v 386. členu ZFPPIPP, odpravi.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnika za prenehanje delne omejitve njegove poslovne sposobnosti zavrnilo.

2. Zoper takšen sklep se je laično pritožil dolžnik in smiselno predlagal, da naj višje sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegovemu predlogu za prenehanje omejitve njegove poslovne sposobnosti ugodi.

3. Sodišče prve stopnje je pozvalo na odgovor tudi upraviteljico, ki je navedla, da se sklicuje na izjavo, ki jo je glede omejitve poslovne sposobnosti že podala 18. 5. 2021, in sicer meni, da takšnega predloga, kot ga je podal dolžnik, in sicer, da preneha delna omejitev njegove poslovne sposobnosti kljub temu, da stečajni postopek še ni zaključen, ni mogoča, saj zakon tega ne predvideva. Prav tako je navedla, da zaradi poteka stečajnega postopka in delne omejitve poslovne sposobnosti dolžnik ni oviran, prosto določa, kje bo zaposlen in ne rabi soglasja upraviteljice, prav tako lahko razpolaga s premoženjem, ki ga je pridobil po odpustu obveznosti. Njegova poslovna sposobnost je delno omejena le glede premoženja, ki spada v stečajno maso.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje, se je dne 5. 6. 2015 (p.d. 4) zoper stečajnega dolžnika pravnomočno začel postopek osebnega stečaja. S sklepom z dne 10. 9. 2015 (p.d. 22) je bil tudi pričet postopek odpusta obveznosti in dne 3. 1. 2020 (p.d. 212), pravnomočno dne 21. 1. 2020, so bile dolžniku odpuščene obveznosti z učinkom za terjatve nastale do začetka postopka osebnega stečaja, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo v postopku unovčeno premoženje stečajnega dolžnika, niso pa še zaključeni vsi postopki, ki so v teku glede prerekanih terjatev, zato ni bilo mogoče opraviti razdelitve stečajne mase in se postopek osebnega stečaja v skladu z zakonskimi določili še ne more zaključiti. Glede na to, da gre za postopke, kjer se po navedbah pritožnika presoja ustavnost ureditve, ki je podlaga za konkretne terjatve Republike Slovenije (Finančna uprava Republike Slovenije, FURS) zoper dolžnika, je sodišče prve stopnje navedlo, da stečajni postopek ne bo hitro zaključen.

7. Pritožnik navaja, da so mu z delno omejitvijo poslovne sposobnosti brez (vsebinskega) razloga omejene temeljne pravice. Obveznosti so bile odpuščene, večina premoženja (razen nekaj manj vrednih premičnin) je bila unovčena in končna razdelitev čaka na zaključek odprtih upravnih in s tem povezanih ustavnih postopkov v zvezi s terjatvijo Republike Slovenije, FURS. Gre za nesorazmeren poseg v njegove osebne pravice, ko ima delno omejeno poslovno sposobnost, pri tem pa, če je ne bi imel, ne bi mogle nastati nobene posledice za upnike.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, torej, da so dolžniku odpuščene vse obveznosti nastale do začetka stečajnega postopka (razen tiste po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP) in da je unovčenega večina premoženja v postopku osebnega stečaja. Striktno določene zakonske norme pa na drugi strani ne omogočajo sodišču, da bi zaključilo postopek osebnega stečaja in bi s tem prenehale omejitve v zvezi z njegovo poslovno sposobnostjo. Niti ni zakonsko predvidena možnost, da mu sodišče omejitev poslovne sposobnosti glede na kogentne določbe glede delne omejitve poslovne sposobnosti, ki so določene v 386. členu ZFPPIPP, odpravi.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna. Določbe zakona so povsem jasne in ne omogočajo sodišču, da posebej odloča o prenehanju delne omejitve poslovne sposobnosti osebnih dolžnikov. To je vezano na zaključek osebnega stečaja. Okoliščine, ki jih opisuje dolžnik v svoji pritožbi, da ne more najeti stanovanja, da ne more pridobiti kreditne kartice, da si ne more povečati limita in urediti trajnega naloga pri banki, pa niso podkrepljene s posebnimi dokazi, niti jih ni navajal v postopku pred sodiščem prve stopnje (337. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

10. Določba drugega odstavka 410. člena ZFPPIPP določa, da premoženje iz 389. člena ZFPPIPP (plača, premoženje iz dedovanja itd.), ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ne spada več v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan ta sklep, kar pomeni, da dolžnik lahko prosto razpolaga s svojo plačo itd. 11. Pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da ne drži, da dolžnik sploh ne more sklepati poslov, pač pa jih mora do zaključka stečajnega postopka sklepati ob soglasju sodišča (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), katero pa glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je vse premoženje, ki je spadalo v stečajno maso, unovčeno in da so mu obveznosti odpuščene, nima razlogov, da bi mu ga odreklo.

12. Pritožbeno sodišče se je izreklo le o tistih trditvah pritožnika, ki so pomembne za njegovo odločitev. Ni pa se izrekalo o tem, kako je potekal inšpekcijski nadzor in odločanje pred FURS, saj to v tej fazi stečajnega postopka ne more vplivati na odločitev sodišča glede delne omejitve dolžnikove poslovne sposobnosti.

13. Pritožba je torej neutemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal še pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).