Jedro

Prehod skupnega premoženja v solastninsko skupnost ima pravnoposlovno podlago in je posledica sporazumne delitve skupne stvari. S tem, ko se je pritožnica na podlagi sodne poravnave vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica obremenjenih nepremičnin, je prišlo do prehoda iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost in posledično do procesnega nasledstva glede pritožničinega solastnega dela nepremičnin kot predmeta izvršbe. Pritožnica je namreč kot nova (so)lastnica nepremičnine s tem, ko je pridobila s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobila tudi položaj zastavne dolžnice in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnice.

Izrek

I. Pritožbi zoper I. izreka se ugodi, ter se sklep v tem delu spremeni tako, da se ugovor tretje z dne 13. 3. 2014 zavrže. II. Pritožba zoper II. točko izreka se zavrže. III. Pritožba zoper III. in VI. točko izreka se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

IV. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tretje, t.j. A. A., glede nepremičnin 2/5 parc. št. 1, 2 k. o. X zavrnilo (I. točka izreka), predlogu tretje, t. j. A. A., glede nepremičnin 2/5 parc. št. 1, 2 k. o. X, za odlog pa je ugodilo in izvršbo za 2/5 parc. št. 1, 2, k. o. X, odložilo do pravnomočnosti sklepa o ugovoru tretje oziroma do pravnomočno končanega postopka o nedopustnosti izvršbe, v kolikor bo tretja vložila tožbo za nedopustnost izvršbe (II. točka izreka). Nadalje je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor druge dolžnice z dne 7. 4. 2015 (III. točka izreka). V delu, ki se nanaša na prvega dolžnika, je izvršbo s prenosom denarnih prejemkov prvega dolžnika pri organizacijah za plačilni promet ustavilo (IV. točka izreka), izvršbo s prodajo nepremični X-1, last prvega dolžnika do 3/5, in X-2, last prvega dolžnika do 3/5, pa v delu, ki se nanaša na prvega dolžnika, prekinilo (V. točka izreka). Sklenilo je še, da se odločitev o stroških upnika za odgovor na ugovor tretjega ter stroških tretjega za ugovor tretjega odloži do poteka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe tretjega oziroma do konca postopka o nedopustnosti izvršbe, v kolikor bo tretji vložil tožbo za nedopustnost izvršbe (VI. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga druga dolžnica po svojem pooblaščencu pritožbo in izpodbija njegove I., II., III. in VI. točko izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa v izpodbijanem delu oziroma podredno njegovo razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer naj stroški bremenijo upnika. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor upniku, ki pa nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba zoper II. točko izreka ni dovoljena, zoper I. točko izreka je utemeljena, zoper III. in VI. točko izreka pa ni utemeljena.

5. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku ─ ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju ─ ZIZ). Ta je podan, kadar lahko pritožnik s pritožbo doseže zase ugodnejšo odločitev in tako izboljša svoj pravni položaj. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje predlogu tretje za odlog izvršbe z dne 13. 3. 2014, v katerem je predlagala odlog izvršbe do konca postopka o ugovoru tretjega, v celoti ugodilo (II. točka izreka izpodbijanega sklepa), kar je pritožnici v korist in zato zanjo ne predstavlja neugodne odločitve. Iz navedenega sledi, da tretja (sedaj druga dolžnica) kot pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa, njena pritožba pa posledično v tem delu ni dovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. V preostalem delu pa je višje sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 25. 1. 2012 (ki je postal pravnomočen 22. 2. 2012) na predlog upnika za izterjavo njegove denarne terjatve dovolilo izvršbo zoper prvega dolžnika, z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičninah X-2 (parc. št. 2, k. o. X) in X-1 (parc. št. 1, k. o. X), pri katerih je bil v času izdaje sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi kot izključni lastnik vpisan prvi dolžnik. Druga dolžnica je 13. 3. 2014 vložila ugovor (naslovljen kot „ugovor tretjega“), v katerem je uveljavljala, da ima na navedenih nepremičninah pravico, ki preprečuje izvršbo, saj je v času nastanka dolžnikove obveznosti obstajala zakonska zveza in premoženjska skupnost dolžnika in tretje, ki je originarno pridobila delež na teh nepremičninah, s sodno poravnavo P 1219/2011-II z dne 16. 11. 2012 pa so bili določeni deleži (pri čemer njen delež znaša 2/5, kar izhaja tudi iz zemljiške knjige) in šele od takrat dalje lahko prvi dolžnik s svojim deležem razpolaga. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je pritožnica zemljiškoknjižna solastnica navedenih nepremičnin do 2/5, s sklepom z dne 26. 3. 2015 izvršbo na nepremičnine v delu do 2/5 navedenih nepremičnin nadaljevalo zoper drugo dolžnico kot novo dolžnico. Druga dolžnica je zoper sklep o nadaljevanju izvršbe (v zvezi s sklepom o izvršbi) ugovarjala, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje njen ugovor z dne 13. 3. 2014, ki ga je vložila kot tretja, zaradi nasprotovanja upnika zavrnilo na podlagi drugega odstavka 65. člena ZIZ (I. točka izreka), njen ugovor z dne 7. 4. 2015, ki ga je vložila kot nova dolžnica, pa je zavrnilo kot neutemeljen (III. točka izreka).

8. Pritožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da jo je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa nepravilno istočasno obravnavalo kot dolžnico in kot tretjo, saj sta položaja bistveno različna in po naravi stvari nezdružljiva. Za razliko od tretjega namreč (lastninska) pravica realnega dolžnika na nepremičnini ne preprečuje izvršbe.

9. V obravnavanem primeru je pritožnica že v vlogi z dne 13. 3. 2014, naslovljeni kot ugovor tretjega, poleg zatrjevane originarne pridobitve nedoločenega deleža na skupnem premoženju v času ustanovitve hipoteke zatrjevala tudi, da je (sedaj) solastnica nepremičnin do 2/5 na podlagi sodne poravnave P 1219/2011-II, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 16. 11. 2012. S tem, ko se je pritožnica na podlagi sodne poravnave vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica obremenjenih nepremičnin, je prišlo do prehoda iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost in posledično do procesnega nasledstva glede pritožničinega solastnega dela nepremičnin kot predmeta izvršbe. Pritožnica je namreč kot nova (so)lastnica nepremičnine s tem, ko je pridobila s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobila tudi položaj zastavne dolžnice in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnice.(1) Višje sodišče pri tem pojasnjuje, da je pravno nasledstvo v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Upoštevajoč pravila ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa skladno s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ, kot je to v obravnavanem primeru storilo sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe z dne 26. 3. 2015. Smiselna uporaba navedene določbe pri tem narekuje, da v primeru, ko pride do spremembe lastništva na predmetu izvršbe tekom izvršilnega postopka, vstopi njen novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Glede tega predmeta izvršbe (v obravnavanem primeru glede 2/5 solastninskega deleža na nepremičninah) vstopi novi dolžnik (pritožnica) v izvršilni postopek namesto prvotnega dolžnika, upnik pa lahko od njega zahteva (le) prodajo nepremičnin, s katero se bo dolg poplačal(2) (in ne poplačila dolžnikovega dolga kot takega).

10. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da je o pritožničinem ugovoru z dne 13. 3. 2014 meritorno odločalo kot o ugovoru tretjega (64. člen ZIZ), temveč bi moralo njene navedbe upoštevati v okviru ugovora nove dolžnice (56.a člen ZIZ),(3) njen ugovor tretje pa zavreči, saj pritožnica ni tretja v smislu 64. člena ZIZ in ugovor nedopustnosti izvršbe ne predstavlja ustreznega pravnega sredstva za zaščito njenih pravic. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker ima torej dolžnica položaj nove (realne) dolžnice, sklep o izvršbi pa je že postal pravnomočen, so ugovorni razlogi, ki jih lahko uveljavlja omejeni skladno z določbo 56.a člena ZIZ (glej 9. točko obrazložitve). Nasprotnim pritožbenim navedbam glede obsega ugovornih razlogov zato ni mogoče slediti, s tem povezano pritožbeno sklicevanje na odločbo Višjega sodišča v Mariboru II Ip 310/2013 z dne 26. 9. 2013 pa ni utemeljeno, saj ne gre za primerljivi situaciji.(4)

12. Odločitev, da se ugovor druge dolžnice kot realne dolžnice zavrne kot neutemeljen (III. točka izreka), je sodišče prve stopnje utemeljilo z obrazložitvijo, da se predmetni izvršilni postopek vodi na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 63/2010 z dne 28. 1. 2010, iz katerega izhaja, da je terjatev zavarovana z ustanovitvijo hipoteke na nepremičninah parc. št. 2 in 1, obe k. o. X, na katerih je druga dolžnica po vknjižbi hipoteke pridobila solastninsko pravico. Zavzelo je stališče, da je ne glede na to, da je druga dolžnica pridobila lastninsko pravico originarno na podlagi sodne poravnave iz naslova delitve skupnega premoženja, treba upoštevati vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov in dejstvo, da je izvršilni postopek namenjen le realizaciji upnikove terjatve, zaradi česar druga dolžnica notarskega zapisa v izvršilnem postopku ne more izpodbijati.

13. Višje sodišče zavrnitvi ugovora pritrjuje, vendar pri tem pojasnjuje, da v nasprotju s pritožbenim stališčem in obrazložitvijo sodišča prve stopnje druga dolžnica na podlagi sodne poravnave solastninske pravice ni pridobila originarno, temveč na pravnoposlovni način.(5) Zakonec namreč originarno pridobi lastninsko pravico le na neoddeljenem delu skupnega premoženja, pri čemer sta nosilca lastninske pravice na nepremičnini, ki sodi v skupno premoženje, zakonca kot kolektiv, prehod skupnega premoženja v solastninsko skupnost pa ima pravnoposlovno podlago in je posledica sporazumne delitve skupne stvari. V obravnavanem primeru je do delitve prišlo po ustanovitvi hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, iz katere upnik črpa svojo pravico do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnini parc. št. 2 in 1, obe k. o. X. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa je bila obenem ustrezno zaznamovana v zemljiški knjigi, zato učinkuje tudi proti pritožnici kot kasnejši pridobiteljici (so)lastninske pravice na zastavljenih nepremičninah (drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Pravilno je zato pojasnilo sodišče prve stopnje, da druga dolžnica neveljavnosti nastanka hipoteke ne more uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, temveč lahko to stori v kontradiktornem pravdnem postopku. To pa je druga dolžnica po lastnih navedbah že storila z vložitvijo tožbe z dne 30. 5. 2014, ki se pri Okrožnem sodišču v Ljubljani obravnava v postopku II P 1354/2014. 14. Glede na navedeno je po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje s pojasnilom, zakaj druga dolžnica s svojim ugovorom v izvršilnem postopku ne more uspeti, tudi v zadostni meri odgovorilo na ugovorne navedbe tako glede originarne pridobitve pritožničine (so)lastninske pravice kot glede neveljavnosti razpolaganj in obremenjevanjem skupnega premoženja s strani prvega dolžnika in nedobrovernosti upnika pri ustanovitvi hipoteke, s katerimi je pritožnica utemeljevala nedopustnost izvršbe na njen solastniški delež tako v vlogi z dne 13. 3. 2014 kot v ugovoru z dne 7. 4. 2015. Pritožbenemu očitku, da se sodišče do ugovora druge dolžnice (naslovljenega kot ugovor tretjega) ni meritorno opredelilo, s čimer pritožnica uveljavlja kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato po presoji višjega sodišča ni mogoče slediti.

15. Pritožba druge dolžnice zoper III. točko izreka izpodbijanega sklepa glede na navedeno ni utemeljena, in ker višje sodišče obenem tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Upoštevajoč odločitev višjega sodišča glede ugovora tretjega se za neutemeljeno izkaže tudi pritožba zoper VI. točko izreka izpodbijanega sklepa, zato višje sodišče vanjo ni posegalo, temveč je pritožbo v tem delu zavrnilo in izpodbijano VI. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O stroških ugovora tretjega bo tako v nadaljevanju postopka odločilo sodišče prve stopnje.

17. Višje sodišče pri tem še posebej opozarja, da bo v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje moralo odločiti tudi o predlogu druge dolžnice za odlog, podanem v vlogi z dne 7. 4. 2015. Zmotno je namreč stališče sodišča prve stopnje, da odločitev o odlogu iz II. točka izreka izpodbijanega sklepa vsebuje odločitev o predlogu za odlog z dne 7. 4. 2015, saj je druga dolžnica slednjega utemeljevala z drugačnimi dejstvi (tek pravdnega postopka II P 1354/2014), odlog na predlog dolžnika pa se presoja po drugačni pravni podlagi, kot je to storilo sodišče prve stopnje pri obravnavi predloga (tretje) za odlog z dne 13. 3. 2014. 18. Ker je druga dolžnica s pritožbo uspela zgolj v sorazmerno majhnem delu, je višje sodišče sklenilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010. Op. št. (2): Prav tam.

Op. št. (3): Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je sodišče prve stopnje to tudi storilo in zatrjevano originarno pridobitev (so)lastninske pravice druge dolžnice upoštevalo tudi pri njenem ugovoru nove (so)lastnice obremenjenih nepremičnin.

Op. št. (4): V navedeni odločbi se je sodišče opredeljevalo do vprašanja razširitve izvršbe na novega (osebnega) dolžnika zaradi pristopa k dolgu in ne do položaja (realnega) dolžnika v postopku zaradi spremembe lastništva na predmetu izvršbe, na katerega je bila izvršba že (pravnomočno) dovoljena.

Op. št. (5): Primerjaj, sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 428/2011 z dne 20. 2. 2014.