Jedro

Stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, v katerem ima upravičenec svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo. Namen denacionalizacije je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja. Kot instrumenti za realizacijo tega namena so uzakonjene tudi začasna prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen in začasne odredbe po II. poglavju ZLPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora povrniti drugemu tožniku Juretu P. stroške revizijskega postopka v znesku 120.000,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da ima tožeča stranka izločitveno pravico v stečajnem postopku opr. št. St 45/95 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani za vrnitev nepremičnin vl. št. 583 k.o..., ki obsega parcele št. 259/3 njiva, 262/2 neplodno zemljišče, 158 hiša, dvorišče, njiva in gospodarsko poslopje; če to ni mogoče pa, da ima pravico do izplačila vrednosti nepremičnin v tolarski vrednosti 1.000.000 DEM. Zavrnilo je tudi podrejeni zahtevek za ugotovitev, da obstoji terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku v znesku 1.000.000 DEM. Ugotovilo je, da je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 22.5.1996 izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. Tožniki kot dediči denacionalizacijskega upravičenca Jožeta P. so že pred tem vložili zahtevo za denacionalizacijo, ki se nanaša tudi na nepremičnino vl. št. 583 k.o... V tem postopku je upravni organ dne 3.3.1993 izdal sklep, s katerim je toženi stranki kot denacionalizacijskemu zavezancu do pravnomočnosti odločitve v denacionalizacijskem postopku prepovedal razpolaganje z nepremičninami vl. št. 583 k.o... in lastninsko preoblikovanje podjetja glede tega premoženja. Vendar to ni vplivalo na oblikovanje stečajne mase. Drugače je določila šele novela Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) iz leta 1997 (Ur. l. RS št. 39/97), ki pa nima učinka za nazaj. Tudi prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve po 88. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen), v tem primeru ne velja, ker uvedba stečaja ni pravni posel. Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča Slovenije opr. št. U 24/94 z dne 17.1.1996. V zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine ugotavlja, da je zavezanec za plačilo odškodnine za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, Slovenski odškodninski sklad, ne pa tožena stranka.

Proti tej sodbi se je pritožil drugi tožnik Jure P. Sodišče druge stopnje je njegovi pritožbi delno ugodilo in spremenilo sodbo prve stopnje tako, da je ugotovilo, da ima tožeča stranka izločitveno pravico za nepremičnine vl. št. 583 k.o... Ker je bila pred uvedbo stečaja nad toženo stranko v denacionalizacijskem postopku izdana začasna odredba po 13. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), je treba šteti, da premoženje, na katero se nanaša začasna odredba, ne pripada stečajnemu dolžniku. Zato ima tožeča stranka izločitveno pravico na tem premoženju. Pri tem se sklicuje na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-278/96 z dne 16.9.1997. Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da je spadala sporna nepremičnina v premoženje tožene stranke že pred začetkom stečajnega postopka. Tedaj ni bilo zakonske osnove, da bi imeli tožniki kot denacionalizacijski upravičenci poseben položaj. Zato je bilo sporno premoženje po odredbi sodišča dne 29.1.1997 prodano na javni dražbi. Poseben položaj denacionalizacijskih upravičencev je bil uveden šele z novelo ZPPSL, ki je začela veljati 1.7.1997, torej že po opravljeni prodaji. Stečajno sodišče je dovolilo prodajo nepremičnin in potrdilo osnutek za razdelitev stečajne mase, tožniki pa še vedno nimajo odločbe o denacionalizaciji. Prenosa premoženja na Slovensko razvojno družbo po drugem odstavku 36. člena novele ZPPSL ni mogoče opraviti, ker je bila nepremičnina že prodana in je v stečajni masi ni več. Pač pa je v stečajni masi rezerviran znesek za poplačilo upnikov. Navaja še, da nastopajo v postopku kot tožniki neprave stranke, ker zapuščinski postopek po Jožetu P. še ni končan, skrbnik za posebne primere pa bi mogel biti postavljen šele po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Skrbnica je med postopkom umrla. Parcela št. 262/2 je bila razdeljena na parceli št. 262/3 in 262/4 k.o... Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Na revizijo je odgovoril tožnik Jure P. Sklicuje se na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-278/96. Opozarja na to, da je bil s prodajo prekršen četrti odstavek 149. člena ZPPSL. Zapuščinski postopek po Jožetu P. je končan. V tej pravdi nastopajo kot tožniki vsi dediči. S. K., ki je umrla po vložitvi pritožbe, zastopa odvetnica. Predlaga, da revizijsko sodišče zavrne revizijo tožene stranke.

Ostala dva tožnika na revizijo nista odgovorila in Državno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 /Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) - v nadaljnjem ZPP.

Revizija ni utemeljena.

Upravni organ je na predlog tožnikov S. K. in Jureta P. zaradi zavarovanja njunih pravic v postopku denacionalizacije in lastninskega preoblikovanja podjetij izdal na podlagi 68. člena Zakona o denacionalizaciji in 11. do 13. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij sklep, s katerim je toženi stranki kot zavezancu za vrnitev podržavljenih nepremičnin vl. št. 583 k.o... prepovedal lastninsko preoblikovanje in razpolaganje s to nepremičnino do pravnomočne odločitve zahteve za denacionalizacijo. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (13. člen) in navedeni sklep nalagata toženi stranki, da mora obravnavane nepremičnine popisati in jih izločiti iz lastninskega preoblikovanja ter jih do dokončne odločbe o denacionalizaciji uporabljati kot dober gospodar. Celo če bi bil zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen, postanejo izločene stvari last Sklada Republike Slovenije za razvoj in preidejo v ponovno last podjetja le, če se lastniki podjetja odločijo, da bodo te nepremičnine lastninili po metodi, po kateri so izvedli lastninsko preoblikovanje podjetja (drugi odstavek 13. člena ZLPP). Iz tega sledi, da na podlagi takšne začasne odredbe izločene stvari niso predstavljale premoženja tožene stranke v smislu določbe 104. člena ZPPSL in so tožniki utemeljeno zahtevali njihovo izločitev iz stečajne mase. Kasnejša novela ZPPSL (Ur.l. RS 39/97) tako razlago v celoti potrjuje. Tako stališče je izraženo tudi v sklepu Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-278/96 z dne 16.9.1997. Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, po katerem ne more biti predmet vrnitve v last denacionalizacijskemu upravičencu tista nepremičnina, ki je še pred izdajo prvostopne denacionalizacijske odločbe postala del stečajne mase (Pravna mnenja I/96, str.11), se ne nanaša na položaj, kakršen je v obravnavani zadevi. To pravno mnenje temelji na sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U 24/94 z dne 17.1.1996, iz katere izhaja, da v tej denacionalizacijski zadevi ni bila izdana začasna odredba po 68. členu ZDen in po 11. do 13. členu ZLPP pred uvedbo stečaja. Pravnih mnenj, ki jih sprejme občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ni mogoče razlagati na način, kakor se razlagajo zakoni in druge abstraktne pravne norme. Njihov pomen je treba ugotoviti glede na dejansko podlago sodne odločbe, na kateri temelji sprejeto pravno mnenje. Zato so pravna mnenja, sprejeta na občni seji, obvezna za senate vrhovnega sodišča (drugi odstavek 110. člena Zakona o sodiščih), samo v primerih, v katerih je dejansko stanje v bistvenih okoliščinah enako. V takih primerih lahko z močjo razlogov vpliva tudi na odločitve nižjih sodišč.

Iz navedene sodbe pa izhaja bistveno drugačno dejansko stanje, kot je v obravnavani zadevi. Razlika je v tem, ker je v obravnavani zadevi tožeča stranka izposlovala začasno odredbo po 68. členu ZDen ter po 11. in 12. členu ZLPP, s katero je bilo toženi stranki prepovedano razpolaganje in lastninsko preoblikovanje z nepremičnino vl. št. 583 k.o... Izdana začasna odredba take vsebine in na navedeni pravni podlagi je podlaga za izločitveni zahtevek prav zato, ker na pravno upošteven način določa, da premoženje, na katerega se nanaša, ne pripada stečajnemu dolžniku (131. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji). Smisel tega je, da stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, v katerem ima upravičenec svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo. Namen denacionalizacije je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja. Zakonodajalec pa je hotel preprečiti neuspeh tega postopka s kakršnimkoli razpolaganjem v času od začetka do dokončanja denacionalizacijskega postopka. Kot instrumenti za realizacijo tega namena so uzakonjene tudi začasna prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen in začasne odredbe po II. poglavju ZLPP. Posledica izdane začasne odredbe je zavarovanje pravic denacionalizacijskega upravičenca še pred dokončanjem postopka za denacionalizacijo. Ta pravica vključuje tudi pravico do izločitve iz stečajne mase (131. člen ZPPSL), če je začasna odredba sprejeta pred uvedbo stečajnega postopka.

Tako razumevanje učinkov začasne odredbe po 68. členu ZDen ter 11. in 12. členu ZLPP izhaja tudi iz 36. člena novele ZPPSL (Ur.l. RS št. 39/97), ki določa poseben položaj v stečajnem postopku tistih denacionalizacijskih upravičencev, ki so na ta način zavarovali svoje zahtevke. Ta novela je pričela veljati 1.7.1997. Vendar pa sklicevanje nanjo ne pomeni, da se ji pripisuje retroaktivna veljavnost. V času sprejema novele so namreč že potekli roki za izdajo začasne odredbe po 11. do 13. členu ZLPP. Zato tudi po stališču, izraženem v sklepu Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-278/96 z dne 16.9.1997, ni dvoma, da 36. člen novele ZPPSL velja tudi za primere, ko so bile odločbe o začasnih odredbah izdane pred uveljavitvijo te novele. Določba novele potrjuje pravilno razlago prej veljavnih predpisov ZLPP, ZPPSL in ZDen in je zato po svoji pravni naravi razlagalna določba.

Po četrtem odstavku 149. člena ZPPSL je prepovedana prodaja premoženja, glede katerega je upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico in začel pravdo. Zatrjevana prodaja sporne nepremičnine je bila opravljena v nasprotju s to določbo in zato ne more vplivati na utemeljenost zahtevka, ki ga uveljavlja tožeča stranka v tem sporu. Dolžnost stečajnega upravitelja bo, da skuša pridobiti prodano nepremičnino nazaj. Če se to ne bo zgodilo, bo tožeča stranka lahko uveljavljala sankcije, ki so ji na razpolago po veljavnem pravnem redu.

Tožniki so s pravnomočnim sklepom o dedovanju Občinskega sodišča I v Ljubljani opr. št. O 482/71 z dne 3.4.1973 izkazali, da so dediči po denacionalizacijskem upravičencu Jožetu (ne Juretu, kot napačno navaja revizija) P. Na tej podlagi so aktivno legitimirani v tem sporu. To, da je skrbnica med postopkom umrla, ni ovira za nadaljevanje postopka, ker jo je zastopala odvetnica (1. točka 212. člena ZPP). Trditev, da je bila parcela št. 262/2 k.o... razdeljena, je revizijska novota, ki ni dovoljena, ker se ne nanaša na kršitve določb postopka (387. člen ZPP). Je pa tudi nepomembna, ker ne vpliva na utemeljenost zahtevka.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 166. in prvem odstavku 154. člena ZPP.