Jedro

Izpodbijani sklep s katerim je sodišče zaradi neizpolnjevanja dela v splošno korist odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v celoti je v smislu prvega odstavka 420. člena ZKP tako imenovana druga odločba, zoper katero se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in za sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže. II. Obsojenko se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom II K 85047/2010 z dne 23. 6. 2014 sklenilo, da se na podlagi desetega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) kazen zapora enega leta, ki je bila obsojeni T. Š. izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 85047/2010 z dne 25. 9. 2012, pravnomočna 7. 11. 2012, in se je nadomestila z delom v splošno korist, zaradi neopravljenega dela izvrši v celoti.

2. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 85047/2010 z dne 23. 10. 2014 pritožbo obsojene zavrnilo kot neutemeljeno ter jo oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

3. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga obsojenka sama, ter v njej navaja (spremenjene) okoliščine zaradi katerih ni pričela z delom v splošno korist niti ni prišla na center za socialno delo po poziv za nastop dela (nosečnost, porod, urejanje zasvojenosti v terapevtski skupnosti) ter je živela neprijavljena na naslovu, ki ni bil znan niti centru za socialno delo. Opozarja na napake v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 85047/2010 z dne 25. 9. 2012, s katero je bila spoznana za krivo poskusa kaznivega dejanja po drugem odstavku 186. člena KZ-1, do katerih naj bi po njenem mnenju prišlo. Predlaga, da se zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijana sklepa razveljavi.

B.

4. Kazenski postopek proti T. Š. je bil pravnomočno končan s sodbo II K 85047/2010 z dne 25. 9. 2012, pravnomočno dne 7. 11. 2012, s katero je Okrožno sodišče v Ljubljani obsojenko spoznalo za krivo poskusa storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovednimi drogami po drugem odstavku 186. člena KZ-1 in ji izreklo kazen enega leta zapora. Izrečeno zaporno kazen je sodišče v skladu s sedmim odstavkom 86. člena KZ-1 nadomestilo z opravljanjem del v splošno korist. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo, da se zaradi neopravljenega dela izrečena kazen zapora izvrši v celoti. Izpodbijani sklep s katerim je sodišče zaradi neizpolnjevanja dela v splošno korist odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v celoti je v smislu prvega odstavka 420. člena ZKP tako imenovana druga odločba, zoper katero se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in za sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da vložena zahteva za varstvo zakonitosti glede na vsebino ne uveljavlja ničesar, kar bi izpolnjevalo navedeni pogoj iz prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) glede tako imenovane druge odločbe. Iz vsebine obsojenkine zahteve je namreč razvidno, da se ta nanaša na okoliščine, ki naj bi po mnenju obsojenke predstavljale objektivne ovire, da ni začela z delom v splošno korist. C.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 420. člena ZKP je Vrhovno sodišče obsojenkino zahtevo kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).

7. Glede na spisovne podatke o premoženjskem stanju obsojenke je Vrhovno sodišče ocenilo, da bi bilo s plačilo sodne takse kot stroška pritožbenega postopka ogroženo obsojenkino preživljanje in preživljanje njenega otroka, zato jo je oprostilo plačila teh stroškov.