Jedro

Toženka se je kot naročnica zavezala tožeči stranki kot posredniku plačati v primeru uspešnega posredovanja pri prodaji nepremičnine 2% od dogovorjene kupnine pri prodaji nepremičnine kot posredniško plačilo, drugačnega ustnega dogovora o dolžnosti plačila provizije od dogovorjene kupnine samo za polovico vrednosti nepremičnine, pa v postopku ni dokazala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni stroške pritožbenega postopka v znesku 28.800,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr.št. I 96/01204 v veljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in sicer za glavnico v znesku 112.654,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.10.1996 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 20.030,00 SIT. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 39.590,00 SIT. Proti navedeni sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga spremembo oz. razveljavitev zadeve. Navaja, da je bil med strankama dogovor o plačilu 2% provizije od dela stanovanja, katerega lastnica je tožena stranka, torej 1/2 stanovanja. Dogovor niti ni mogel biti drugačen, saj glede na splošno znano načelo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam, tudi toženka ni mogla razpolagati s celotnim stanovanjem, katerega solastnik do 1/2 je toženkin bivši mož. Nenavadno in nelogično je tudi dejstvo, da sta bili za opravljeno storitev izdani dve fakturi. Očitno tožeči stranki ni uspelo pridobiti provizije od bivšega moža tožene stranke, zato je le-tej izstavil vtoževano fakturo. Tudi ni jasno, zakaj sta plačana in neplačana faktura v različni višini. Sodba je v nasprotju z določili ZPP, saj je bil kot priča v postopku zaslišan bivši mož toženke in solastnik polovice stanovanja D. H., niti z besedico pa ni v obrazložitvi odločbe omenjeno njegovo pričanja in zakaj mu sodišče verjame oziroma ne verjame ter kakšne sklepe je na podlagi izjave te priče sprejelo. Priča je povedala, da k plačilu provizije nikdar ni bila pozvana. V kolikor nekdo opravlja posle posredovanja z nepremičninami, je njegova prva naloga preveriti lastništvo teh in z lastniki skleniti posredniško pogodbo. Čemu bi plačala provizijo tudi od deleža stanovanja, katerega lastnica sploh ni, se sprašuje toženka. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka ne strinja s pritožbenimi navedbami, pač pa s presojo sodišča, da je toženka stopila v obveznostno razmerje po svoji volji in s podpisom pogodbe sprejela obveznost plačila 2% provizije v višini celotnega stanovanja in ne samo 1/2. Dejstvo, da sta toženka in njen bivši mož solastnika vsak do 1/2, ne vpliva na obveznost plačila provizije. Le-to se je v celoti zavezala plačati toženka, ne glede na lastništvo. V primeru posredovanja ni šlo za nikakršen prenos pravic, lastništvo se je preneslo šele s sklenjeno kupoprodajno pogodbo. Toženkin ugovor, da sama ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sama, torej ne vzdrži resne presoje. Neutemeljena so vsa namigovanja na razne špekulacije s fakturami in gre le za poskus tožene stranke, da bi se otresla plačila provizije in s tem oškodovala tožečo stranko.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da se je tožena stranka zavezala plačati tožeči stranki posredniško provizijo v višini 2% od dogovorjene kupnine pri prodaji nepremičnine ter je zato dolžna to pogodbeno določilo spoštovati. Tožeča stranka je izpolnila svoje obveznosti po pogodbi o posredovanju, torej opravila posredniško storitev, kar med strankama ni sporno. Glede na sklenjeno pogodbo o posredovanju je pravna podlaga za odločanje v določbah členov 813-826 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki urejajo posredovanje. Določila med strankama sklenjene pogodbe o posredovanju z dne 11.9.1996, so jasna. Toženka se je kot naročnica zavezala tožeči stranki kot posredniku plačati v primeru uspešnega posredovanja pri prodaji nepremičnine 2% od dogovorjene kupnine pri prodaji nepremičnine kot posredniško plačilo (6. člen pogodbe), drugačnega ustnega dogovora o dolžnosti plačila 2% provizije od dogovorjene kupnine samo za polovico vrednosti nepremičnine, pa v postopku ni dokazala. Da je samo solastnica stanovanja, ki je bilo predmet posredovanja pri prodaji, ne vpliva na njeno obveznost plačila celotne provizije posredniku, kot se je zavezala v citirani določbi pogodbe, niti ne vzbuja dvoma v resničnost tega dogovora. Tudi očitek toženke o nepravilnosti ravnanja tožeče stranke, ki naj bi bil v tem, da je izdala dve fakturi, je brez podlage, saj je tožeča stranka logično pojasnila razloge za takšno ravnanje, različnost obeh zneskov pa je posledica določbe zadnjega odstavka 6. člena pogodbe (obračun tolarske protivrednosti zneska na dan plačila). Eno izmed temeljnih načel obligacijskega prava je svoboda urejanja pogodbenih razmerij (10. člen ZOR), zato je v materialnopravnem smislu za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke dejansko odločilna vsebina pogodbe, ki sta jo pravdni stranki sklenili. V pritožbi zatrjevana kršitev določil pravdnega postopka, ki naj bi bila v tem, da sodišče ni v obrazložitvi sodbe omenilo izpovedi priče D., ni podana. Skladno z določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva je treba šteti za dokazana. Na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pa izpoved priče D. H. ne more vplivati, niti jih spreminjati, kar izhaja že iz pritožbenih navedb, ki povzemajo pričino izpoved, da sta si s toženko razdelila kupnino in plačala vsak svojo polovico prometnega davka, ter da k plačilu provizije priča nikdar ni bila pozvana. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so torej pravilne, enako velja glede uporabe materialnega prava. Ker ni ugotovljenih drugih kršitev postopka, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo (368. člen ZPP/77).

Odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 166. člena in 1. odstavka 157. člena ZPP/77. Stroški odgovora na pritožbo so odmerjeni v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah ter Odvetniške tarife.