Jedro

Glede na tožbene trditve in postavljen denarni zahtevek glede plemenitih kovin, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni relevantno, ali je toženka plemenite kovine hranila v sefu, kdo je bil pooblaščen za vstop v sef ter kdo in kdaj je vstopal v sef.

Zavarovanje dokazov ni namenjeno temu, da bi sodišče s poizvedbami stranki olajšalo podajo navedb o pravno relevantnih dejstvih in postavitev zahtevka. Tožnik je lahko podal in tudi je podal trditve kaj in zakaj sodi v skupno premoženje pravdnih strank in kakšni so njuni deleži na skupnem premoženju ter glede plemenitih kovin postavil denarni zahtevek in obrazložil zakaj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za zavarovanje dokazov s poizvedbami pri bankah o prometu na računih pravdnih strank in poizvedbami pri banki, kdaj je toženka odprla sef, v katerem je hranila plemenite kovine, kdo je bil pooblaščen za vstop v sef, kdaj so evidentirani vstopi v sef ter kdo je v sef vstopal. 2. Tožnik v pritoži predlaga naj višje sodišče razveljavi izpodbijani sklep v delu glede sefa pri banki. Navaja, da sta s toženko s skupnim in pomešanim posebnim premoženjem kupovala plemenite kovine, hranili so jih ustrezno skrite doma, sedaj pa jih je toženka samovoljno odnesla in skrila v sef. Toženka je v postopku za izdajo začasne odredbe napisala, da svoje plemenite kovine že prodaja. Ker jih sama iz sefa zaradi zdravstvenega stanja ne more odnesti, je potrebno ugotoviti, kdo so osebe, ki so to počele po njenih navodilih, da jih bo lahko predlagal za priče, da bodo pojasnile, kdaj so premoženje odnesle, kam so ga odnesle in s kakšnim namenom. Šele priče bodo povedale, ali to premoženje še vedno obstaja in je upravičen do stvarnopravnega zahtevka, ali ga je toženka že prodala in je utemeljen denarni zahtevek. Te osebe bodo tudi povedale, komu so bile plemenite kovine prodane in bo lahko predlagal, da se pri teh osebah pridobi podatek o kupnini, ki bo omogočal dokazovanje višine denarnega zahtevka. Zato je nujno potrebno, da mu sodišče omogoči izvedbo dokazov še v času, dokler obstajajo in so sledljivi. Tako bo lahko sebi in sodišču dokazal, v kakšni obliki se nahaja skupno premoženje ter s kakšnim obrestnim delom je zahtevek utemeljen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S tožbo tožnik zahteva ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spada več nepremičnin, kombinirano vozilo, najemnine od dveh stanovanj in da se ugotovi delež pravdnih strank na skupnem premoženju. Ob vložitvi tožbe je zatrjeval, da sodijo v skupno premoženje tudi plemenite kovine, ki so bile kupljene tekom trajanja zakonske zveze. V pripravljalni vlogi z dne 13. 11. 2018 (list. št. 82-94) je navedel, da je toženka iz skupnih sredstev kupljene plemenite kovine odtujila, zato je tožbeni zahtevek v tem delu spremenil v denarnega. Toženka navedb o prodaji plemenitih kovin ne zanika. Če plemenite kovine sodijo v skupno premoženje, toženka brez soglasja tožnika z njimi ne more razpolagati (54. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij), zato tožnik lahko zahteva od nje povrnitev vrednosti njegovega deleža plemenitih kovin.

5. Skladno s prvim odstavkom 264. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se posamezan dokaz izvede takoj, če je izkazana bojazen, da se predlagani dokaz kasneje (tekom pravde) ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba težja. V predlogu za zavarovanje dokazov je treba navesti dokaz, ki naj se izvede, dejstva, ki jih stranka z izvedbo dokaza dokazuje in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja (266. člen ZPP).

6. Predmet dokazovanja so le trditve o pravno relevantnih dejstvih. Glede na tožbene trditve in postavljen denarni zahtevek glede plemenitih kovin, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni relevantno, ali je toženka plemenite kovine hranila v sefu, kdo je bil pooblaščen za vstop v sef ter kdo in kdaj je vstopal v sef. Tožnik je navedel dejstva, s katerimi utemeljuje tožbeni zahtevek v delu, ko zatrjuje, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo kupljene plemenite kovine. Natančno je navedel koliko in kakšne plemenite kovine so bile kupljene ter kdaj. Dokazila o nakupu plemenitih kovin so v spisu.

7. Razen tega je predlog za zavarovanje dokazov tožnik podal, ko je sodišče že razpisalo prvi narok za glavno obravnavo, torej le malo pred tem, ko se bo dokazni postopek začel izvajati. V predlogu ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da se dokazi ne bodo pričeli v kratkem izvajati. Zakaj se ne bi dokazi glede prodaje plemenitih kovin izvedli v okviru rednega dokaznega postopka, tako ni jasno.

8. V pritožbi tožnik širi trditveno podlago za zavarovanje dokazov z navedbami, da bi pridobil podatke, če je toženka sploh prodala plemenite kovine in če je, za koliko in kdaj. Ker ni opravičil, zakaj tega ni navedel že v predlogu za zavarovanje dokazov, gre za nedopustne pritožbene novote (337. člen ZPP), ki sicer ne terjajo odgovora. Kljub temu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zavarovanje dokazov ni namenjeno temu, da bi sodišče s poizvedbami stranki olajšalo podajo navedb o pravno relevantnih dejstvih in postavitev zahtevka. Tožnik je lahko podal in tudi je podal trditve kaj in zakaj sodi v skupno premoženje pravdnih strank in kakšni so njuni deleži na skupnem premoženju ter glede plemenitih kovin postavil denarni zahtevek in obrazložil zakaj.

9. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani. Tudi nobene uradoma upoštevne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Pritožnik jih nosi sam, ker s pritožbo ni uspel (154. člen ZPP).