Jedro

Tudi po oceni sodišča druge stopnje je izvedensko mnenje skladno, strokovno in v ničemer nasprotujoče, pri čemer ne more biti odločilno mnenje izvedenca, ki ga je v tem postopku že podal v zvezi z zdravljenjem nasprotne udeleženke v enoti pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj je v njem upošteval takratno zdravstveno stanje nasprotne udeleženke.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagatelja in odločilo, da se nasprotna udeleženka sprejme na zdravljenje v nadzorovano obravnavo za obdobje šestih mesecev od izdaje tega sklepa, od 13. 3. 2023 do 13. 9. 2023 (točka I/1 izreka), določilo, da so koordinatorji nadzorovane obravnave: A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E., ki imajo pooblastila iz 87. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) in so zaposleni v UKC Maribor, Oddelku za psihiatrijo (točka II/2 izreka izpodbijanega sklepa), ki opravljajo naslednje naloge: - ob sodelovanju z osebo ter delovno skupino pripravijo načrt nadzorovane obravnave, - koordinirajo potek izvajanja načrta nadzorovane obravnave, - osebi nudijo celostno podporo pri nadzorovani obravnavi (točka I/3 izreka izpodbijanega sklepa), predlog predlagateljice, da se nasprotna udeleženka sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, pa je zavrnilo (točka II izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper ta sklep se pravočasno po svoji pooblaščenki pritožuje predlagateljica iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v novo odločanje sodišču prve stopnje. Bistvo pritožbene graje je, da se nasprotna udeleženka, predlagateljičina mati, ne more ustrezno zdraviti v domačem okolju. Predlagateljica močno dvomi, da se je njeni mami zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je sedaj sposobna za samostojno življenje in skrbeti za osnovne življenjske potrebe ter ni odvisna od drugih in si je sposobna organizirati pomoč, ki jo potrebuje. Pri tem izpostavlja mnenje izvedenca psihiatra dr. F. F., podanega 13. 2. 2023, na podlagi katerega je bilo zdravljenje nasprotni udeleženki v oddelku pod posebnim nadzorom podaljšano za štiri tedne ter dvomi, da se ji je v tem času zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je sedaj sposobna za samostojno življenje in sposobna sama poskrbeti za osnovne življenjske potrebe v neodvisnosti od drugih. Prepričana je, da njena mati tega ni zmožna in potrebuje stalno varstvo in oskrbo, ki ju v domačem okolju ni mogoče zagotoviti. Zanjo ne more skrbeti njena ostarela mati, niti njeni trije otroci, ki so izven njenega domačega okolja, poleg tega so pretekle izkušnje pokazale, da je mama takoj opustila zdravila, ko je prišla iz bolnišnice, odklanjala vso pomoč in vsak nasvet, kar je privedlo do tega, da je bila 15. 11. 2022 sprejeta v oddelek pod posebnim nadzorom v življenjsko ogrožujočem stanju. Izvedenec ni odgovoril ali je postala kritična do svoje bolezni, kar je pomembno pri presoji, če se lahko zdravi v domačem okolju. Sodišče je odločilo zgolj na podlagi nekih predvidevanj, izvedenec je namreč pojasnil, da nasprotna udeleženka svojega zdravja doma ne bo ogrožala, če se bo vedla tako kot se je vedla na oddelku, če bo naprej sodelovala pri zdravljenju, kot je sodelovala na oddelku, če bo redno jemala terapijo, kar vse je zgolj pogojno. Predlagateljica je prepričana, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti zgolj z nadzorovano obravnavo, saj je mati hudo duševno bolna, gre za kronificirano, ne zgolj ponavljajoče se stanje, zaradi česar ima hudo moteno presojo realnosti in je ogroženo vsaj njeno zdravje, če ne življenje, če bo sodišče dopustilo, da se zdravi doma. Poleg tega vloga za osebno asistenco še ni bila odobrena, sicer pa mati ni normalno mobilna, ovirajo jo kolena in fizično ni sposobna samostojno funkcionirati. Na slednje kaže odgovor lečeče zdravnice 13. 3. 2023, da je ni moč sprejeti na odprti oddelek, ker mora biti zanj popolno pokretna, kar pa nasprotna udeleženka ni. Zdraviti je torej ne morejo niti na odprtem oddelku, ker ne izpolnjuje pogojev. Za zdravljenje v nadzorovani obravnavi zato niso izpolnjeni vsi pogoj, ki morajo biti izpolnjeni komulativno v smislu drugega odstavka 80. člena ZDZdr.

3. Predlagatelj na pritožbo predlagateljice ni odgovoril. 4. Nasprotna udeleženka na pritožbo predlagateljice ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi materialnih določb ZDZdr o nadzorovani obravnavi ter dejanskih ugotovitev, ki temeljijo na izvedenskem mnenju izvedenca medicinske stroke F. F., dr.med.spec.psihiatrije (v nadaljevanju izvedenec)1, medicinski dokumentaciji ter izpovedbah nasprotne udeleženke, lečeče zdravnice in socialne delavke.

8. Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi brez privolitve, ki ne sme biti daljša od šestih mesecev je dopustno izreči, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr in sicer: - če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, - če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, - če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.

9. Bistvo pritožbene graje je, da ni izpolnjen zadnje navedeni pogoj, to je, da se nasprotna udeleženka lahko ustrezno zdravi v domačem okolju. Obstoj vseh ostalih pogojev v pritožbenem postopku ni sporen. Predlagateljica se namreč zavzema, takšen je bil v postopku na prvi stopnji tudi njen predlog, da sodišče izreče strožji ukrep, in sicer zdravljenje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve.

10. Bistveno v pritožbenem postopku je vprašanje, ali se lahko nasprotna udeleženka zdravi v domačem okolju, kar je poleg obstoja vseh ostalih pogojev, predpostavka za izrek ukrepa zdravljenja v nadzorovani obravnavi.

11. Razlogi, ki jih je nanizalo sodišče prve stopnje o obstoju vseh pogojev iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr tudi po oceni sodišča druge stopnje opravičujejo zdravljenje nasprotne udeleženke v nadzorovani obravnavi brez privolitve kot nadaljevanje zdravljenja po zaključenem zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice za dobo šestih mesecev. Pritožbena graja o nemožnosti ustreznega in uspešnega zdravljenja v domačem okolju, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je svoje zaključke sprejelo tako na podlagi ugotovitev v izvedenskem mnenju, kot tudi upoštevaje mnenje lečeče zdravnice ter željo nasprotne udeleženke, ki se je za izrek tovrstnega ukrepa zavzemala. Ni mogoče slediti v pritožbi izpostavljenemu dvomu v izvedensko mnenje. Tudi po oceni sodišča druge stopnje je izvedensko mnenje skladno, strokovno in v ničemer nasprotujoče, pri čemer ne more biti odločilno mnenje izvedenca, ki ga je v tem postopku že podal v zvezi z zdravljenjem nasprotne udeleženke v enoti pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj je v njem upošteval takratno zdravstveno stanje nasprotne udeleženke. Pri tem je potrebno izpostaviti, da pri nasprotni udeleženki ugotovljena zmanjšana fizična zmogljivost, v smislu zmanjšanja pokretnosti zaradi težav s koleni, ne more biti razlog, da bi sodišče izreklo strožji ukrep, to je zdravljenje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, namesto blažjega ukrepa, to je zdravljenja z nadzorovano obravnavo. Navedena dejstva so razlog za zagotovitev drugačne zdravstvene oskrbe kot je patronažna oskrba in osebna asistenca za pomoč pri vsakodnevnih opravilih ter ustrezna fizioterapija (glej točka 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa), med tem ko bo ustrezno zdravljenje pri nasprotni udeleženki zaradi pri njej prisotne hude in ponavljajoče se duševne motnje (diagnoza: panaroidna shizofrenija) potekalo preko koordinatorjev nadzorovane obravnave, ki bodo nasprotni udeleženki nudili celostno podporo. Nasprotna udeleženka, kot izhaja iz mnenja izvedenca, trenutno razume in po lastni izbiri sprejema odločitve, za redno jemanje terapije, v izogib poslabšanju njene duševne motnje, pa bo poskrbljeno v okviru nadzorovane obravnave s strani postavljenih koordinarotjev.

12. Ob vsem sodišče druge stopnje dodaja, da ukrepi, ki jih država izvaja v okviru sistema zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja po ZDZdr, pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, za zagotovitev ustreznega zdravljenja osebe pa je potrebno ob celoviti presoji okoliščin vsakega konkretnega primera posebej, izreči ukrep, ki je najmilejši a še vedno učinkovito odpravlja vzroke in posledice bolezenskega stanja osebe, ki trpi za duševno motnjo. Izrek ukrepa sodišča namreč predstavlja poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki je ob obstoju pogojev po ZDZdr sicer dopusten, vendar mora biti sorazmeren, torej tak, ki v najmanjši meri omejuje osebno svobodo zdravljene osebe. Postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo je od vseh zakonsko predvidenih postopkov postopek, ki v najmanjši meri omejuje osebno svobodo osebe, ki se zdravi oziroma je zdravljenja potrebna. Zdravljenje se izvaja pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar pa izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju.

13. Ukrepi prisilnega zdravljenja osebe zaradi obstoja pogojev po ZDZdr se s strani sodišča izrečejo le, kadar je zdravljenje nujno, oseba, ki zdravljenje potrebuje pa vanj ne privoli, v primeru, ko oseba v zdravljenje privoli, pa odpade potreba, da bi o slednjem odločalo sodišče. 14. Na podlagi vsega navedenega sodišče druge stopnje na vsa ostala pritožbena izvajanja ni odgovarjalo, saj le ta v ničemer niso pravno odločilna za sprejeto odločitev (drugi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

15. Iz navedenih razlogov, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), ob ugotovljeni potrebnosti nadaljevanja zdravljenja nasprotne udeleženke z nadzorovano obravnavo, je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).

1 Izvedenec je podal ustno izvedensko mnenje na naroku dne 13. 3. 2023, po tem, ko je nasprotno udeleženko predhodno pregledal.