Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 181/2021

ECLI:SI:VDSS:2021:PSP.181.2021 Oddelek za socialne spore

obnova predsodnega upravnega postopka pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo zavrženje predloga za obnovo postopka
Višje delovno in socialno sodišče
20. oktober 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da tožnik za dopolnjeno zavarovalno dobo v Nemčiji, ki jo želi uveljaviti v obnovitvenem postopku, ni vedel že pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, to je pri izdaji odločbe z dne 27. 11. 2019. Tožnik je ob vložitvi zahteve z dne 21. 10. 2019 za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo vedel, da je bil predhodno zavarovan tudi pri nemškem nosilcu zavarovanja. Vendar te dobe v postopku priznanja te pravice ni uveljavljal in je celo izjavil, da bo podatke na obrazcu U1 pridobil sam. Zato je edino pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pogoji iz drugega odstavka 261. člena ZUP niso izpolnjeni. Skladno s citirano določbo sme namreč stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde teh okoliščin ni mogla navesti. Pri tem pa ni relevantno, zakaj določenih dejstev ter okoliščin ni mogla navesti oziroma jih ni navedla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve ... z dne 6. 7. 2020 in sklepa Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 22. 5. 2020 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. Obenem je sklenilo, da stroški postopka bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da prvi odstavek 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 – Uradno prečiščeno besedilo s spremembami, v nadaljevanju: ZUP) ne bi smel veljati za Delovno in socialno sodišče. Navaja, da je tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vedel, da je bil predhodno zavarovan že pri nemškem nosilcu zavarovanja, vendar ni priskrbel potrebnega obrazca iz Nemčije. Ko se je dne 21. 10. 2019 prijavil na zavodu, mu je bilo rečeno, naj si sam preskrbi obrazec U1, ker gre tako hitreje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi. V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. V tej zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke št. zadeve ... z dne 6. 7. 2020, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo vloženo zoper sklep Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 22. 5. 2020. S slednjim je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje kot prvostopni organ zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

6. Materialnopravna podlaga je v obravnavani zadevi podana v Zakonu o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUTD). Ta v 118. členu določa postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe. Zato je potrebno na podlagi prvega odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Tako ZUP v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v pravnomočno odločbo pod pogoji in na način, ki ga določa zakon. Zaradi pravne varnosti je namreč že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.

7. Ker je sodišče prve stopnje v skladu z 81. členom v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov z dne 6. 7. 2020 in z dne 22. 5. 2020, je utemeljeno presojalo, ali je bil v predsodnem postopku pravilno uporabljen materialni oziroma procesni predpis, torej ZUP, ker je sporno vprašanje izpolnjevanje pogojev določenih za obnovo postopka v določbah ZUP. Pritožbene navedbe v tej smeri, da za uporabo določb ZUP-a ni podlage v socialnem sporu, so zato neutemeljene.

8. Po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Gre za t.i. staro novo dejstvo, torej dejstvo, ki je obstajalo že pred izdajo dokončne odločbe, vendar je bila odločba izdana ne glede na to dejstvo, ker se zanj brez krivde strank postopka ni vedelo.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožniku na podlagi zahteve z dne 21. 10. 2019 z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 27. 11. 2019 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas 6 mesecev in se izplačuje od 21. 10. 2019 do 20. 4. 2020. Ugotovljeno je bilo, da mu je v Avstriji delovno razmerje prenehalo 20. 10. 2019. Na podlagi obrazca U1 z dne 25. 10. 2019, ki ga je tožnik sam predložil, je bil zavarovan najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih pred nastankom brezposelnosti, saj je bil zavarovan 5 let, 4 mesece in 26 dni. S tem je izpolnil pogoje za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za obdobje šestih mesecev (prvi odstavek 60. člena ZUTD). Tožnik v vlogi ni navedel, da bi zavarovalno dobo dopolnil tudi pri nemškem nosilcu zavarovanja, temveč je 21. 10. 2019 izjavil, da je sicer seznanjen, da toženi zavod lahko odloči o pravici do denarnega nadomestila na podlagi podatkov tujega nosilca zavarovanja, vendar bo obrazec U1 predložil sam in ne želi, da podatke zavod pridobi po uradni dolžnosti.

10. Tožnik je nato 25. 3. 2020 podal prošnjo za podaljšanje nadomestila za brezposelnost za 25 mesecev zaradi epidemije COVID-19, skupaj z izpisom zavarovalne dobe nemškega nosilca zavarovanja z dne 30. 9. 2016, dopolnjene v obdobju od 1976 do 2008, v kateri je predlagal obnovo postopka o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

11. Glede na navedeno v obravnavanem primeru tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da tožnik za dopolnjeno zavarovalno dobo v Nemčiji, ki jo želi uveljaviti v obnovitvenem postopku, ni vedel že pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, to je pri izdaji odločbe z dne 27. 11. 2019. Tožnik je ob vložitvi zahteve z dne 21. 10. 2019 za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo vedel, da je bil predhodno zavarovan tudi pri nemškem nosilcu zavarovanja. Vendar te dobe v postopku priznanja te pravice ni uveljavljal in je celo izjavil, da bo podatke na obrazcu U1 pridobil sam. Zato je edino pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pogoji iz drugega odstavka 261. člena ZUP niso izpolnjeni. Skladno s citirano določbo sme namreč stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde teh okoliščin ni mogla navesti. Pri tem pa ni relevantno, zakaj določenih dejstev ter okoliščin ni mogla navesti oziroma jih ni navedla.

12. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDSS-1 izpodbijana upravna akta štelo za pravilna in zakonita in tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia