Jedro

Izjema, da velja dan priporočeno po pošti poslane izjave za dan izročitve sodišču, velja le za roke, določene v dnevih, ne pa tudi za roke, določene v urah.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Sodeči senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom II K 8300/2010 (prej II K 381/2004) z dne 2.4.2010 zoper obdolženega R.P. na podlagi drugega odstavka 307. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odredil pripor zaradi zagotovitve njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obdolženčevega zagovornika s sklepom I Kp 8300/2010 z dne 30.4.2010 zavrglo kot prepozno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je zagovornik obdolženega R.P. pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa razveljavi ter pripor zoper obdolženega R.P. odpravi ter obdolženca izpusti na prostost. 3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Navaja, da je rok za vložitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora določen na ure, ki se iztečejo tudi ob praznikih in drugih dela prostih dneh. V pravnem pouku sklepa o odreditvi pripora so navedeni možni načini vložitve pritožbe zoper sklep. Glede na podatek o delovnem času pošte v Kopru, razviden iz same zahteve za varstvo zakonitosti, je bila dana zagovorniku možnost pravočasne vložitve pritožbe in s tem realizacije pravice do pritožbe.

4. Pred odločanjem o zahtevi za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 423. člena ZKP od sodišča prve stopnje pridobilo poročilo o zatrjevanih kršitvah.

5. Obdolženec in njegov zagovornik se o odgovoru vrhovne državne tožilke in poročilu sodišča prve stopnje do seje o zatrjevanih kršitvah nista izjavila.

B.

6. Vložnik zahteve izpodbija sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila kot prepozna zavržena njegova pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o odreditvi pripora, zaradi kršitve pravice do učinkovite pritožbe. Trdi, da ni imel možnosti oddati pritožbe znotraj 24 urnega pritožbenega roka, saj so ob sobotah popoldan in nedeljah na obali zaprte vse pošte, sodišča pa tudi ne delajo v tem času.

7. Po določbi četrtega odstavka 202. člena ZKP, ki se smiselno uporablja tudi za pripor, odrejen na podlagi drugega odstavka 307. člena ZKP – izmikanje glavni obravnavi, se sme priprti zoper sklep o odreditvi pripora pritožiti v 24 urah od ure, ko mu je bil sklep izročen. V skladu z drugim odstavkom 87. člena ZKP velja izjava (vloga, pritožba) za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči še pred potekom roka, kar pomeni, da je za ugotavljanje pravočasnosti dane izjave pomemben čas, ko jo je naslovnik dejansko prejel. Izjemo od navedenega splošnega pravila predstavlja izjava, ki je poslana priporočeno po pošti. Če se izjava pošlje po pošti priporočeno, velja dan (ne pa tudi ura) oddaje na pošto za dan izročitve tistemu, kateremu je poslana (tretji odstavek 87. člena ZKP). Vrhovno sodišče je že v sodbi XI Ips 30/2010 z dne 11.5.2010 pojasnilo, da široko tolmačenje besedila te določbe ne bi bilo v skladu s ciljem določanja kratkih urnih rokov, zato velja navedena izjema le za roke, določene v dnevih, ne pa tudi za roke, določene v urah. Enako velja glede pravila iz četrtega odstavka 88. člena ZKP o prenosu izteka roka na prvi prihodnji delavnik, če je zadnji dan roka državni praznik, sobota, nedelja ali drug dan, ko se pri sodišču ne dela (sodba Vrhovnega sodišča XI Ips 53/2009 z dne 18.6.2009).

8. Pripor kot skrajen ukrep mora trajati najkrajši potreben čas (200. člen ZKP, tretji stavek drugega odstavka 20. člena Ustave; odločba Ustavnega sodišča Up-293/97 z dne 12.2.1998, točka 13). S tem ciljem so v 20. členu Ustave in 202. členu ZKP za opravo procesnih dejanj določeni kratki roki za vse procesne udeležence, kar pomeni, da je tudi obramba dolžna ravnati tako, da se lahko v najkrajšem času preko odločanja na dveh stopnjah preizkusi pravilnost in zakonitost sklepa o priporu. Pri tem je poudariti, da predstavlja sklep o odreditvi pripora podlago za poseg v svobodo posameznika preden postane pravnomočen, saj pritožba ne zadrži njegove izvršitve (četrti in peti odstavek 202. člena ZKP).

9. Pravica do pravnega sredstva je ustavno jamstvo (25. člen Ustave), ki je kot pravica do pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora določeno tudi posebej med temeljnimi pravili postopka za odreditev pripora v drugem odstavku 20. člena Ustave. Vložnik zahteve pravilno navaja, da mora imeti upravičenec učinkovito možnost, da pritožbo v konkretni zadevi vloži pravočasno. Obveznosti zagovornika, da pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora vloži pred potekom 24 ur od njegove vročitve, zato na drugi strani stoji dolžnost sodišča, da kadarkoli do izteka tega roka zagotovi sprejem vlog. Način sprejemanja vlog mora biti določen splošno in predvidljivo oziroma tako, da je upravičencem znan vnaprej (sodba Vrhovnega sodišča XI Ips 30/2010 z dne 11.5.2010).

10. Iz podpisane vročilnice je razvidno, da je bil zagovorniku sklep o odreditvi pripora z dne 2.4.2010, vročen v petek 23.4.2010. Zagovornik je poslal pritožbo priporočeno po pošti v ponedeljek 26.4.2010, na sodišče pa je prispela v sredo 28.4.2010. Glede na vložnikove trditve, da mu ni bila omogočena vložitev pritožbe na dan izteka roka (v soboto), ko sodišče ne dela, je Vrhovno sodišče pri odločanju v skladu s tretjim odstavkom 423. člena ZKP pridobilo poročilo o tem, kako je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani organizirana možnost neposrednega sprejemanja (pisnih) vlog strank izven delovnega časa. Iz poročila navedenega sodišča z dne 3.6.2010 izhaja, da lahko odvetniki izven delovnega časa vlagajo vloge (pravna sredstva), ki so vezane na roke, določen v urah, pri varnostni službi, torej v zgradbi sodišča. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je na sodišču zagotovljeno sprejemanje vlog tudi izven delovnega časa sodišča, ki je organizirano na predvidljiv način oziroma na način, s katerim se je imel zagovornik možnost seznaniti, pa tega ni storil. To pomeni, da je bila v obravnavani zadevi zagovorniku obdolženega R.P. zagotovljena učinkovita pravica do pritožbe. Kolikor pri sodišču izven delovnega časa ne bi bilo moč oddati vlog, bi bilo zaradi varstva obdolženčeve pravice do učinkovite pritožbe moč izjemoma šteti za pravočasno tudi pritožbo, ki je bila poslana priporočeno po pošti v zakonsko določenem urnem roku, nikakor pa to ne velja za pritožbo, ki jo je zagovornik oddal na pošto v ponedeljek 26.4.2010, torej šele tretji dan po prejemu sklepa o odreditvi pripora. Ob tem je poudariti, da je zagovornikov način poslovanja v nasprotju z dolžnostjo vseh procesnih udeležencev, da posebno hitro postopajo v pripornih zadevah, kar potrjujejo tako poročila o neuspelem pošiljanju vlog na zagovornikov faks, kot tudi uradni zaznamek Vrhovnega sodišča z dne 9.6.2010, iz katerega je razvidno, da zagovornik dviguje pošto le ob petkih, kar izhaja tudi iz vseh podpisanih vročilnic v spisu.

11. Po prvem odstavku 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik in jih v svoji zahtevi tudi določno obrazloži. Zato ni moglo preizkušati, ali je vložena pritožba morebiti pravočasna iz kakšnih drugih razlogov, saj zagovornik tega v zahtevi za varstvo zakonitosti ni zatrjeval. 12. Vložnik zahteve samo z navedbo, da izpodbija sklep o odreditvi pripora iz razlogov, navedenih v pritožbi, o katerih sodišče ni odločalo, ki je ni z ničemer obrazložil, ni zadostil zahtevi po minimalni določnosti, ki bi omogočila preizkus utemeljenosti uveljavljenih kršitev zakona.

13. Vrhovno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da niso podane v zahtevi uveljavljene kršitve Ustave RS in določb ZKP, zaradi česar je zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.