Jedro

Tožeča stranka je s tem, da je namesto prvotno zahtevanih vpoglednih obresti od zneska v tuji valuti, zahtevala zakonske zamudne obresti od tolarskega zneska, tožbo spremenila, zato mora sodišče toženi stranki dati možnost, da se o tako spremenjeni tožbi izjavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 7.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju SB Koper na dan 15.4.1994 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.6.1994 dalje do plačila in povrne pravdne stroške v znesku 74.402,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe, vse v 15-tih dneh, pod izvršbo. Tožena stranka v pravočasni pritožbi zoper sodbo opozarja, da je sodišče narok za glavno obravnavo opravilo brez njegove navzočnosti. Zato ni mogel predstaviti svojega "zagovora" in predlagati prič in drugih dokazov, s katerimi bi dokazoval nasprotno. Vtoževanega zneska ni dolžan plačati, saj je bil dolžnik podjetje T.T. d.o.o. ogoljufan. Tožnica je kot investitor pri dokončanju lokala zamolčala določena dejstva, zaradi katerih ni bilo moč pridobiti sanitarnega in obratovalnega dovoljenja. Zato so želeli odstopiti od pogodbe. Prišlo je do dogovora vseh treh strank - H. K., tožnica in družba T.T. Trade d.o.o., da tožnica odstopi od zahteve za plačilo 7.000 DEM, po drugi strani pa H.K. in družba T.T. d.o.o. odstopita od odškodninskega zahtevka zoper tožnico. O tem obstojijo zapisniki, o tem bi izpovedale priče - takratni direktor A.J., vodja vzdrževanja E.G. pri Komunalnem podjetju K... ki je izvševal popravila, Sanitarna služba Občine - g. P. Vse te navedbe in dokazne predloge bi toženec lahko podal na glavni obravnavi, na katero pa ni pristopil, svoj izostanek je telefonsko opravičil, zato ni res, da ni predlagal preložitve, zakaj bi sicer opravičeval odsotnost. Sodba temelji na pomanjkljivih dokazih, priče niso bile zaslišane. Upa da bo toženec na obravnavi lahko vse svoje navedbe dokazal. Pritožba je utemeljena. Sodišče je v tej pravdni zadevi narok za glavno obravnavo opravilo dne 27.3.2001, na tem naroku glavno obravnavo končalo in o zahtevku tožeče stranke odločilo z izpodbijano sodbo. Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je sodišče postopalo v nasprotju z določbo 6. odst. 185. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta namreč določa, da v primeru, če tožeča stranka spremeni tožbo na naroku, na katerem tožena stranka ni navzoča, preloži sodišče narok in pošlje toženi stranki prepis zapisnika o tem naroku. Po določbi 184. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Na naroku je tožeča stranka tožbeni zahtevek spremenila tako, da ga je povečala, saj je namesto prvotno zahtevanih 7.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju SB Koper na dan plačila z obrestmi, kot so se obrestovale od dne zamude, to je od 15.4.1994 dalje vloge v DEM na vpogled, ki tečejo do plačila, zahtevala plačilo tolarske protivrednosti zneska 7.000 DEM po prodajnem tečaju SB K. na dan 15.4.1994, od tedaj dalje pa zakonite zamudne obresti, vse do plačila. Obstoječi zahtevek je s tem povečan, tožba je spremenjena na naroku, na katerem toženec ni bil navzoč. Ker sodišče naroka ni preložilo in poslalo toženi stranki prepisa zapisnika o tem naroku, da bi se toženec o spremenjenem zahtevku lahko izjavil, je s takim postopanjem odvzelo toženi stranki možnost obravnavanja tako spremenjenega zahtevka. Na obravnavi postavljen drugačen zahtevek glede obresti je namreč posledica procesnega dejanja tožeče stranke, to procesno vprašanja pa bi sodišče prve stopnje moralo rešiti skladno z določbo 185. čl. ZPP. Temu nasprotno postopanje sodišča predstavlja zaradi tega, ker je bila tožencu odvzeta možnost obravnavanja spremenjenega zahtevka, absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Zaradi te kršitve je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo (1. odst. 354. čl. ZPP) in vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno procesno kršitev, postopati skladno z določbo 185. čl. ZPP, zatem pa s postopkom nadaljevati in o zahtevku ponovno odločiti. Posledica razveljavitve sodbe je tudi razveljavitev odločbe o stroških ( 3. odst. 165. čl. ZPP).