Jedro

V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila nepremičnina, glede katere tožnik zahteva posestno varstvo, med pravdo prodana in na njej pravdni stranki nimata več posesti. V skladu z enotno sodno prakso, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in citiralo, odtujitev stvari v takšnem primeru pomeni oviro za uspeh v motenjski pravdi. Namen tega postopka je namreč v učinkovitem in hitrem varstvu zadnjega posestnega stanja, ki pa je lahko usmerjeno le zoper tistega, ki ima stvar v posesti in lahko omogoči restitucijo. Ker je toženka posest izgubila, je tudi tožniku ne more omogočiti, zato tožnik z dajatvenim in prepovednim zahtevkom, ki prestavljata cilj posestnega varstva, ne more biti uspešen. S tem odpade tudi njegov pravni interes za vztrajanje pri ugotovitvenem delu tožbe.

Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel glede posamezne stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, izpodbojen, in še to zgolj ob nedobrovernosti pridobitelja, ne pa ničen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev motenja zadnje mirne posesti tožnika na nepremičnini št. ..., k. o. ..., v naravi stanovanjska hiša na naslovu v Ljubljani, ki je bilo izvršeno 14. 3. 2020 z zamenjavo ključavnice vhodnih vrat in preprečitvijo uporabe daljinca za odpiranje garažnih vrat, na vzpostavitev prejšnjega stanja z menjavo ključavnice ali izročitvijo ključev ter omogočanjem vstopa ter na prepoved nadaljnjega motenja (I.). Tožniku je naložilo, da mora toženki povrniti 850 EUR pravdnih stroškov (II.).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Opozarja, da je bila stvar, na kateri so bila izvršena motilna ravnanja, prodana nezakonito, v nasprotju z moralo in prisilnimi predpisi, zato je prodajna pogodba nična. Ker je sodišče odločitev oprlo na nedovoljeno razpolaganje strank, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ničnost prodajne pogodbe bi sodišču morala biti znana, saj izhaja iz 68. člena DZ. Tožbe na ugotovitev ničnosti še ni vložil, je pa toženko ovadil in zoper njo poteka predkazenski postopek. Izdana je bila tudi začasna odredba na prepoved razpolaganja s kupnino. Ker se bo zaradi ničnosti pogodbe posest zopet prenesla na toženko, ne drži, da bi bila izdana odločba neučinkovita. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, saj se je oprlo na pogodbo, ki zaradi ničnosti nima pravnih učinkov. O tem bi moralo odločiti v okviru rešitve predhodnega vprašanja, ali pa prekiniti postopek do pravnomočnosti odločitve v zvezi z veljavnostjo prodajne pogodbe. Predlaga razveljavitev sklepa, saj se stranka ne more otresti civilnopravne odgovornosti s tem, da sklene nično pogodbo glede stvari, o kateri poteka pravda, nato pa uspe v motenjskem sporu.

3. Toženka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila nepremičnina, glede katere tožnik zahteva posestno varstvo, med pravdo prodana in na njej pravdni stranki nimata več posesti. V skladu z enotno sodno prakso, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in citiralo, odtujitev stvari v takšnem primeru pomeni oviro za uspeh v motenjski pravdi. Namen tega postopka je namreč v učinkovitem in hitrem varstvu zadnjega posestnega stanja, ki pa je lahko usmerjeno le zoper tistega, ki ima stvar v posesti in lahko omogoči restitucijo. Ker je toženka posest izgubila, je tudi tožniku ne more omogočiti, zato tožnik z dajatvenim in prepovednim zahtevkom, ki prestavljata cilj posestnega varstva, ne more biti uspešen. S tem odpade tudi njegov pravni interes za vztrajanje pri ugotovitvenem delu tožbe.

6. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta se namreč nanaša na nedovoljenost procesnih razpolaganj, ki jih sodišče v skladu z določilom tretjega odstavka 3. člena ZPP ne sme dopustiti, in ni podlaga za presojo nedovoljenosti pravnega posla, s katerim je bila odtujena stvar med postopkom. Ker toženka v postopku ni nedovoljeno procesno razpolagala, je sklicevanje na omenjeno kršitev neutemeljeno.

7. Pritožbeno sodišče ne dvomi v bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih. Tožnik je v pripravljalni vlogi s 17. 5. 2021 navedel, da je toženka nepremičnino prodala brez njegovega soglasja, zaradi česar je ta posel: "vsaj izpodbojen, če ne kar ničen", kar bo uveljavljal v ločeni pravdi. Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel glede posamezne stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, izpodbojen, in še to zgolj ob nedobrovernosti pridobitelja, ne pa ničen1. Ničnost torej ni avtomatična posledica sklenitve pogodbe brez soglasja drugega zakonca, zato sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da učinkov kupoprodajne pogodbe ne bi upoštevalo. Ker tožnik tudi ni zatrjeval posebnih okoliščin, s katerimi bi utemeljeval ničnostne razloge po splošnih pravilih o ugotavljanju ničnosti iz drugega odstavka 40. člena OZ, se sodišču do tega vprašanja (kot predhodnega) ni bilo treba opredeljevati. To še toliko bolj velja v motenjski pravdi, kjer je bistveno varovanje trenutnega in ne bodočega posestnega stanja ali pravice do posesti.

8. Tožnik sam navaja, da izpodbojne ali ničnostne tožbe še ni vložil, zato ni razumljivo njegovo sklicevanje na prekinitev postopka. Sklenjeni pravni posel je nedvomno povzročil učinke v posesti nepremičnine, ti pa toženki onemogočajo izpolnitev zahtevka, zaradi česar tožnik s posestno tožbo ne more uspeti. Ob tem ni mogoče pritrditi niti njegovim navedbam o izjemnem pomanjkanju pravne varnosti, saj je sistem naravnan v zaščito posesti novega kupca, pri katerem se dobrovernost domneva.

9. Ker uveljavljeni in po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopa je posledica neuspeha s pravnim sredstvom (prvi odstavek 154. v zvezi s 165. členom ZPP).

1 Primerjaj odločbe VS RS II Ips 30/2013, II Ips 62/94, II Ips 324/2017, II Ips 25/2011.