Jedro

V zadevi je sporno, ali stranka z interesom izpolnjuje vse razpisne pogoje za imenovanje za direktorja Javne agencije za knjigo RS, konkretno sta sporna pogoja, da je strokovnjak na področju dela agencije in da ima najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije. Tožnik skuša utemeljiti, da dosedanjega dela stranke z interesom ni mogoče poistoveti s temi nalogami. Sodišče se s tem ne more strinjati, saj tako tudi iz razpisnih pogojev ne izhaja. V razpisu namreč ne piše, da mora biti kandidat strokovnjak na področju povsem enakih dejavnosti, kot jih opravlja agencija oziroma da mora imeti vodstvene izkušnje pri agenciji, temveč je formulacija, da je strokovnjak na področju dela agencije in da ima najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije. To pomeni, da je treba pogoj razlagati širše, torej da pridejo v poštev tudi tisti kandidati, ki so doslej opravljali dela oziroma so bili na vodstvenih položajih na področjih, ki so vsebinsko podobna delu agencije. Če bi se namreč pogoje razlagalo tako ozko, kot navaja tožnik, potem ne bi mogel biti izbran skoraj nihče, ki ne dela prav v tej agenciji oziroma bi moral imeti celo vodilni položaj v njej ali pa bi moral v preteklosti delati zgolj v tistih inštitucijah, katerih pristojnosti je kasneje prevzela ta agencija. S tako ozko razlago bi bili brez objektivne in upravičene podlage (tretji odstavek 49. člena Ustave) izločeni vsi drugi morebitni kandidati, tudi če so strokovnjaki na tem področju.

Po mnenju sodišča ne gre za procesno kršitev, če en član sveta agencije ni bil prisoten ob razgovorih in glasovanju. Iz 27. člena Statuta namreč izhaja, da svet agencije sklepa veljavno, če so na seji navzoči vsaj štirje člani.

Izrek

I. Tožbo se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvo tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se tožnika ne izbere za zasedbo delovnega mesta direktorja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. V obrazložitvi sklepa navaja, da je Vlada Republike Slovenije na predlog Sveta javne agencije za knjigo Republike Slovenije za direktorja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije imenovala A.A. (v nadaljevanju stranka z interesom). Izbirni postopek je potekal na podlagi pregleda dokumentacije in opravljenih razgovorov s kandidati. Razgovore s kandidati je opravil svet agencije. Preveril je izpolnjevanje pogoja ustreznih upravljalskih in organizacijskih izkušenj ter strokovno usposobljenost kandidatov na podlagi predloženih prijav ter enakih vprašanj, ki so jih zastavili predsednica in člani sveta agencije. V nadaljevanju prvo tožena povzema, kaj je tožnik poudaril v predstavitvi svojega programa. Svet agencije je na podlagi preučitve vlog prijavljenih kandidatov, predloženih listin in opravljenih razgovorov izbral za direktorja stranko z interesom. Ugotovil je, da so vsi na razgovor vabljeni kandidati izpolnjevali formalne pogoje, vendar je bila stranka z interesom v prednosti pred ostalimi s svojim izjemno konsistentnim programom dela, ki ga je ustrezno predstavila ter obrazložila na razgovoru kot celovito vizijo razvoja področja knjige. Njen program in predstavitev sta bila zelo domišljena na vseh področjih dela agencije, prav tako pa je izkazala temeljito poznavanje slovenske in evropske zakonodaje ter možnosti pridobivanja izvenproračunskih evropskih sredstev. Podala je strateške usmeritve za vse segmente knjižne verige s posebnim poudarkom na mednarodnem sodelovanju, sodelovanjem med institucijami v Sloveniji ter na področju pridobivanja izvenproračunskih sredstev.

Drugo tožena stranka pa je z izpodbijano odločbo imenovala stranko z interesom za direktorja prvo tožene stranke za obdobje petih let. V obrazložitvi odločbe navaja, da je na podlagi javnega natečaja svet agencije opravil pregled prispelih prijav in pripadajoče dokumentacije ter opravil razgovore s kandidati. Na javni natečaj je prispelo osem pravočasnih in formalno popolnih vlog kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje. Stranka z interesom je izkazala izpolnjevanje pogoja poznavanje področja dela agencije oziroma da je strokovnjak s področja dela agencije. Svet agencije je ugotovil, da je v predloženem programu dela na najbolj celovit, strateško opredeljen, realen in tudi inovativen način opredelil smer razvoja delovanja agencije v prihodnjih petih letih, pri čemer je zelo natančno opredelil prioritete in jih na razgovoru uspešno obrazložil. Izkazal je zelo dobro poznavanje zakonskih podlag, sistemske ureditve področja kulture ter evropskih mehanizmov sofinanciranja na področju kulture.

Tožnik v tožbi najprej pojasnjuje, da sta bila izmed zahtevanih pogojev za imenovanje tudi ta, da je kandidat strokovnjak na področju dela Javne agencije za knjigo in da ima najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije, na kar pojasnjuje, kaj pomeni področje dela javne agencije. Pri tem se sklicuje na predpise, ki določajo delo agencije. Stranka z interesom po njegovem mnenju ni strokovnjak s področja dela agencije. Nikoli ni sodelovala z državnimi organi pri načrtovanju strateških usmeritev na področju knjige, se povezovala s primerljivimi mednarodnimi inštitucijami, ki delujejo na področju knjige, podeljevala delovnih štipendij in drugih ukrepov za zagotavljanje stimulativnih pogojev za vrhunske ustvarjalce, izvajala knjižničnega nadomestila niti opravljala določenih nalog v javnem interesu, da zagotovi trajne pogoje za razvoj področja knjige. Stranka z interesom tudi ni član strokovnih komisij agencije, ni bila recenzent strokovne komisije za knjižno in revialno produkcijo in nima nobenih delovnih izkušenj s področja knjige. Nikoli ni sodelovala z agencijo, ni bila zaposlena na Ministrstvu za kulturo niti na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ali na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost, ki so se pred ustanovitvijo Agencije za knjigo ukvarjali s področjem knjige. Nesporno ima vodstvene izkušnje, vendar pa nima treh let vodstvenih izkušenj na področju dela agencije. Izkušnje ima na lokalni ravni, vendar ne na področju knjige. Samo poznavanje področja kulture pa ni zadosten pogoj, da je nekdo tudi strokovnjak za področje knjige. Njeni vodstveni mesti kažeta na delovne izkušnje lokalnega in ne nacionalnega značaja. Delovno področje Urada za kulturo in mladino, kjer je stranka z interesom med drugim tudi delala, ni področje knjige. Mladinski kulturni center Maribor, kjer je delala, pa je lokalni javni zavod z drugo vsebino, kot je agencija, ki pokriva področje knjige. Pretežno je stranka z interesom delovala na lokalni ravni. Tudi angažma na mestu v.d. programskega direktorja Zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture ne predstavlja izvajanje javne službe na področju knjige, šlo je kulturni projekt raznovrstnega umetniškega dogajanja. Izpodbijana akta pa tudi ne omogočata učinkovitega udejanjanja pravic do pravnega sredstva, ker obrazložitev obeh aktov ne pove o tem, kje in kdaj si je izbrani kandidat pridobil triletne vodstvene izkušnje s področja knjige in zakaj je strokovnjak na področju knjige. Razen tega na razgovoru s tožečo stranko ni bilo sedmega člana sveta agencije, to je dr. B.B., ki pa je v končni fazi glasoval tudi o primernosti tožnika in izbranega kandidata. Tožnik predlaga, naj se oba akta odpravita, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Prvo tožena stranka v odgovoru na tožbo zanika tožbene navedbe, da stranka z interesom ni izpolnjevala obeh pogojev. Razlikovanje izkušenj kandidatov na tako imenovano lokalno in nacionalno raven je po mnenju prvo tožene stranke celo diskriminatorno. Če bi izhajali iz take interpretacije, da so potrebne izkušnje, ki zajemajo preteklo izvajanje vseh alinej, ki jih primeroma navaja 4. člen Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije, potem teh pogojev nihče izmed prijavljenih kandidatov ne bi izpolnjeval, razen vsakokratnega direktorja agencije. Stranka z interesom je bila direktor javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor, ki je organiziral Slovenske dneve knjige v Mariboru. Potem je prevzel vodenje Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor ter nazadnje v.d. programskega direktorja Zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Na vseh teh vodilnih delovnih mestih se je stranka z interesom ukvarjala s področjem dela agencija oziroma knjige. Razen tega se že vrsto let ukvarja s projekti s področja založništva. V nadaljevanju prvo tožena stranka podrobneje opisuje, na kakšen način se je na navedenih delovnih mestih stranka z interesom ukvarjala s področjem knjige. Izraža tudi nestrinjanje z očitkom, češ da nikoli ni bila zaposlena na sami agenciji, Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ali Javni agenciji za raziskovalno dejavnost. Če bi sledili tej logiki, potem nihče od kandidatov, ki ni bil zaposlen v eni izmed naštetih inštitucij, ne bi mogel izkazati, da ima vodstvene izkušnje s področja dela agencije. Agencija je namreč specifična v svojem poslanstvu in neprimerljiva z drugimi inštitucijami, zato je treba pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta upoštevati zahtevane izkušnje in strokovnost tudi v primerih, ko so slednje kandidati pridobili na delovnih mestih izven agencije. Prvo tožena stranka tudi natančno pojasnjuje, katere vse so dejavnosti Mladinskega kulturnega centra Maribor, Urada za kulturo in mladino Maribor ter Javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Navaja tudi, da sta oba izpobijana akta dovolj natančno obrazložena. Res pa je, da na razgovorih ni prisostvoval dr. B.B., vendar pa ni bil prisoten tudi na glasovanju, ki je sledilo neposredno po opravljenih razgovorih. Prvo tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Drugo tožena stranka v odgovoru na tožbo na podoben način kot prvo tožena stranka opisuje, da izpolnjuje stranka z interesom vse pogoje, kot so bili zahtevani na razpisu, zato sodišče odgovora drugo tožene stranke v tem delu ne bo povzemalo. Poudarja tudi, da je bila izpodbijana odločba v obrazložitvi dovolj utemeljena in popolnoma jasna. Prav tako pa glede neprisotnosti dr. B.B. drugo tožena stranka navaja v svojem odgovoru enako kot prvotožena stranka, da je bil na seji sveta JAK 12. 11. 2012 odsoten, svojo odsotnost je opravičil. Drugo tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da je bila direktor Urada za kulturo in mladino na Mestni občini Maribor, direktor Javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor, v.d. programskega direktorja Zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, strokovni sodelavec in konzultant v založniških in knjižnih projektih in urednik kulturne redakcije RTV Slovenija, Regionalni center Maribor. V nadaljevanju podrobno navaja vse svoje reference. Neustrezno je navajanje tožnika, češ da stranka z interesom nikoli ni izvajala knjižničnega nadomestila, saj to kot pogoj ni določeno, ampak da je strokovnjak s področja dela agencije, kar pomeni, da mora strokovno, vsebinsko in postopkovno obvladati način izvajanja, namen in bistvo knjižničnega nadomestila. Sicer pa med kulturne dejavnosti, kot so opredeljene v 4. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, med drugim obsegajo tudi področje založništva in knjižničarstva. V okviru Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor so se med drugim izvajali tudi pogoji za izdajanje knjig in revij s področja leposlovja in znanosti, ustvarjalce s področja leposlovja in znanstvene publicistike, prevodi slovenskih avtorjev v tuje jezike, mednarodno sodelovanje s področja knjige, festivalne in literarne prireditve. Stranka z interesom predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

V navedenem upravnem sporu je med strankama sporno predvsem vprašanje, ali stranka z interesom izpolnjuje vse razpisne pogoje za imenovanje direktorja agencije, konkretno sta po mnenju tožeče stranke sporna pogoja, da je strokovnjak na področju dela Javne agencije za knjigo in da ima najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije. Tožnik v tožbi citira vse pravne podlage, ki določajo naloge agencije in skuša utemeljiti, da dosedanjega dela stranke z interesom ni mogoče poistoveti s temi nalogami. Sodišče pa se s takim pojmovanjem ne more strinjati, saj tako tudi ne izhaja iz razpisnih pogojev. V razpisu namreč ne piše, da mora biti kandidat strokovnjak na področju povsem enakih dejavnosti, kot jih opravlja agencija oziroma da mora imeti vodstvene izkušnje pri agenciji, temveč je formulacija, da je strokovnjak na področju dela agencije in da ima najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije, kar pa pomeni, da je potrebno ta pogoj razlagati širše, torej da pridejo v poštev tudi tisti kandidati, ki so doslej opravljali dela oziroma so bili na vodstvenih položajih na področjih, ki so vsebinsko podobni delu agencije. Če bi se namreč te pogoje razlagalo tako ozko, kot navaja tožnik v tožbi, potem skoraj nihče ne bi mogel biti izbran, kdor ne dela prav v sami Javni agenciji za knjigo oziroma bi moral imeti celo vodilni položaj v sami Javni agenciji za knjigo ali pa bi moral v preteklosti delati zgolj v tistih inštitucijah, katerih pristojnosti je kasneje prevzela Javna agencija za knjigo. Tako ozko pa teh pogojev ni mogoče razlagati, saj bi bili s tem brez objektivne in upravičene podlage (tretji odstavek 49. člena Ustave) izločeni vsi drugi morebitni kandidati, pa tudi če so strokovnjaki na tem področju.

Sodišče meni, da je stranka z interesom izpolnjevala sporna dva pogoja, saj je po njenih lastnih navedbah pa tudi glede na priloženo dokumentacijo že po izobrazbi strokovnjak na področju domače in tuje dramske literature, to pa je tudi del širšega področja knjige. Razen tega je bila stranka z interesom član strokovne žirije za podelitev Grumove nagrade, potrebno pa je tudi upoštevati, da javni zavod Mladinski kulturni center izvaja tudi dejavnosti s področja knjige, še posebej na področju bralne kulturne, da je nosilni program tega javnega zavoda Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Potrebno je upoštevati tudi to, da je šlo pri največjem nacionalnem projektu na področju kulture v Republiki Sloveniji – Evropske prestolnice kulture tudi za projekte s področja knjige. Dalje je treba upoštevati, da so naloge Mladinskega kulturnega centra, kjer je bila stranka z interesom na vodilnem položaju, tudi organiziranje literarnih razstav, opravljanje storitev založništva, med naloge Javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture pa spada med drugim tudi posredovanje vseh vrst publikacij in tematskih izdelkov s kulturno umetniškega področja in izvajanje založništva vseh vrst s področja dejavnosti. Glede na vse navedeno ni mogoče trditi, da stranka z interesom ne bi izpolnjevala dveh pogojev, ki jih je tožnik izpostavil oziroma, da bi bila odločitev toženih strank očitno nerazumna ali arbitrarna.

Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno navedbo, da izpodbijana akta ne bi bila dovolj obrazložena, da se ju naj ne bi dalo preizkusiti. V sklepu o neizbiri je navedeno, zakaj se je svet agencije odločil, da bo predlagal v imenovanje prav stranko z interesom, po mnenju sodišča v konkretnem primeru organom ni bilo treba za vsak razpisni pogoj posebej še kaj dodatno pojasnjevati, zakaj ga izbrani kandidat izpolnjuje, tako kot ni potrebno še dodatno pojasnjevati, zakaj ima nekdo najmanj 10 let delovnih izkušenj, v čem se kaže aktivno znanje jezika, če to ni sporno. Po mnenju sodišča v konkretnem primeru obrazložitev upravnih organov ni arbitrarna oziroma brez zadostne razumne obrazložitve.

Sodišče tudi meni, da ni šlo za nikakršno procesno kršitev, če dr. B.B. ni bil prisoten na svetu agencije ob razgovorih in glasovanju. Iz 27. člena Statuta agencije namreč izhaja, da svet agencije sklepa veljavno, če so na seji navzoči vsaj štirje člani (3. točka 27. člena statuta).

Glede na navedeno sta odločitvi prvo tožene in drugo tožene stranke pravilni, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

K točki II. izreka: Tožnik zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora. Sodišče je njegov predlog zavrnilo tako, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, saj četrti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.