Jedro

Dejstva, da je izgradnja lokalne obvoznice povezana s prostorom, v katerem deluje krajevno in stvarno pristojno sodišče, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Litiji je v teku pravdni postopek zaradi motenja posesti. Toženec je na naroku 28. 11. 2013 predlagal prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki ga je dopolnil z vlogo z dne 3. 12. 2013. Glede na to, da je izgradnja lokalne obvoznice problem prostora, v katerem deluje krajevno in stvarno pristojno sodišče, so po njegovem mnenju podani tehtni razlogi za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, saj bi odločanje Okrajnega sodišča v Litiji pri tožencu, pa tudi v javnosti lahko vzbudilo vtis o njegovi neobjektivnosti. Ker je toženčev pooblaščenec odvetnik v Celju, bi določitev Okrajnega sodišča v Celju kot krajevno pristojnega sodišča zaradi manjših stroškov pomenila tudi lažjo izvedbo postopka.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Dejstva, da je izgradnja lokalne obvoznice povezana s prostorom, v katerem deluje krajevno in stvarno pristojno sodišče, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takšnih ravnanj sodišča toženec ne zatrjuje. Povezanost spora z območjem, v katerem deluje Okrajno sodišče v Litiji, po razumni oceni ne more ogroziti zaupanja javnosti v nepristranskost sodišč oziroma zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Dejstvo, da je toženčev pooblaščenec iz Celja, ni takšne narave, da bi razlogi smotrnosti utemeljevali prenos pristojnosti s stvarno in krajevno pristojnega sodišča na Okrajno sodišče v Celju iz razloga smotrnosti.

6. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.