Jedro

Tožnik je pri toženi stranki zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, kot kmet. Pri teh zavarovancih je potrebno pri ugotavljanju poškodbe pri delu (kot vzroka nastanka invalidnosti) ugotoviti vzročno zvezo med poškodbo in opravljanjem dela, ki spada v okvir dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan. Padec z lestve v času, ko gre kmet na podstrešje z namenom, da vzame material, s katerim bo uredil oskrbo hleva z elektriko, se po stališču pritožbenega sodišča šteje za del opravljanja kmečke dejavnosti. Tako obstaja vzročna zveza med padcem in opravljanjem dela, kar pomeni, da je pri tožniku ugotovljena invalidnost III. kategorije posledica poškodbe pri delu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 26. 7. 2012 in št. ... z dne 17. 4. 2012 (I. točka izreka), tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in mu priznalo pravico do lažjega fizičnega dela brez daljše hoje in stoje (hoje po neravnem - strmem terenu) spenjanja in sestopanja, brez večjih telesnih obremenitev (npr. brez dvigovanja in prenašanja bremen težjih od 15 kg), s polnim delovnim časom od 9. 1. 2012 dalje (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da o pravici in višini nadomestila za invalidnost odloči s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (III. točka izreka) ter zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožnik razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 27. 7. 2012 in odločbe št. …. z dne 18. 4. 2012 in da se tožniku prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 128,37 EUR (V. točka izreka).

2. Zoper odločitev prvostopnega sodišča v II. točki izreka, ki se nanaša na vzrok nastanka invalidnosti, se pritožuje toženka. Meni, da je vzrok tožnikove invalidnosti poškodba izven dela. Pri tem je odločilno dejstvo, da je bil tožnik po poškodbi z dne 27. 2. 2009 začasno zadržan z dela iz razloga poškodbe izven dela, kar izhaja iz pravnomočne odločitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zgolj izpoved tožnika o okoliščinah nezgode ne zadošča za zaključek, da je šlo za poškodbo pri delu, tožnikova osebna zdravnica, ki je sicer izpolnila obrazec ER-8, to je prijavo poškodbe pri delu, je to storilo naknadno, šele 29. 1. 2009, to je skoraj leto dni po predmetni poškodbi in tudi tožnika neposredno po poškodbi ni osebno obravnavala. Ob odsotnosti z gotovostjo izkazane poškodbe pri delu, gre za poškodbo izven dela.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da je bilo tekom postopka pred prvostopenjskim sodiščem nedvomno dokazano, da je vzrok tožnikove invalidnosti poškodba pri delu. To je izpovedal tožnik, zaslišan kot stranka v postopku, pri tem pritožnica ne pove, zakaj njegova izpoved ne bi bila verodostojna in zakaj ji ne gre verjeti. Tudi iz drugih dokazov izhaja, da se je tožnik poškodoval pri delu. To je potrdil izvedenec, ki je navedel, da je vzrok nastanka invalidnosti pri tožniku padec z lestve z dne 27. 2. 2009, da gre za poškodbo pri delu, saj delo kmeta ni omejeno na 8 ali 4 ure dnevno. Padec z lestve, ko je tožnik iskal vtičnico, ki jo je potreboval za elektriko v hlevu, je vsekakor šteti za poškodbo pri delu. Tožnik je bil res v času od 27. 2. 2009 do 31. 1. 2010 pri ZZZS, glede bolniškega staleža, voden kot poškodovan izven dela, nato pa od 1. 2. 2010 voden kot da gre za poškodbo pri delu. Pri tem pa je sam izrecno izpovedal, kako je do poškodbe prišlo, ter da v času od 2. 8. 2010 ni imel nobene druge poškodbe. Tožnikova osebna zdravnica pa je (čeprav nekoliko kasneje) tudi izpolnila obrazec ER-8-prijavo poškodbe pri delu, česar zagotovo ne bi storila, v kolikor bi dvomila v to, da je do poškodbe prišlo pri delu. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega dela sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče izhaja, da je tožnik zavarovanec iz 16. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s sprem. - v nadalj.: ZPIZ-1) zavarovan, torej kot kmet, in da je dne 27. 2. 2009 utrpel hudo poškodbo petnice, ko je padel z lestve. Živi na gorski kmetiji, ki jo vodi sam. Iz sporočila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote A. izhaja, da je tožnik v času poškodbe od 27. 2. 2009 do 31. 1. 2010 bil v bolniškem staležu v posledici poškodbe izven dela, od 1. 2. 2010 do 2. 8. 2010 zaradi poškodbe pri delu in od 3. 8. 2010 do 1. 12. 2010 zaradi poškodbe po tretji osebi izven dela. Osebna zdravnica tožnika je v zdravniškem potrdilu z dne 16. 10. 2014 pojasnila, da se je poškodba zgodila pred približno 8 meseci, preden je tožnik postal njen pacient in ji ni znano, zakaj takrat prijava nezgode pri delu ni bila izpolnjena. Sodni izvedenec je v dopolnilnem izvedenskem mnenju z dne 8. 12. 2013 navedel, da je vzrok nastanka invalidnosti pri tožniku padec z lestve z dne 27. 2. 2009. Zaslišan pred sodiščem dne 17. 9. 2014 pa je izrecno izpovedal, da šteje, da je do padca prišlo v okviru tožnikove dejavnosti za pridobivanje dohodka in bi tako lahko padec z lestve ocenil kot nesrečo pri delu, saj je delo kmeta izmenično delo, ki obsega raznovrstna opravila in ni omejeno na 8 ali 4 ure dnevno. Tožnik je glede samega dogodka zaslišan na glavni obravnavi dne 4. 2. 2015 izpovedal, da je tega dne šel iskati vtičnice, ki jih je potreboval za elektriko, to pa je potreboval za hlev, da je stopil na lestev je bilo povezano z delom na kmetiji. Na podstrešju ima orodje, material, motike, material za elektriko. Nadalje je izpovedal, da je bil v bolniškem staležu zaradi te nezgode do 2. 8. 2010, kasneje od 3. 8. pa zaradi tega, ker je imel takrat prometno nezgodo.

7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določilu 62. oz. 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s sprem.). V 62. členu ZPIZ-1 so navedeni vzroki za nastanek invalidnosti. Ti so: poškodba pri delu; poklicna bolezen, bolezen in poškodba izven dela. Za primere poškodb pri delu se štejejo zadeve, ki so navedene v 63. členu ZPIZ-1. Pri tožniku sam način poškodbe ni sporen. Sporno je, ali je do poškodbe prišlo v zvezi z opravljanjem njegovega dela, to je dela kmeta, ali ne.

8. Pri tovrstnih zavarovancih je treba v vsakem primeru ugotavljanja poškodbe pri delu ugotoviti vzročno zvezo med poškodbo in opravljanjem dela, ki spada v okvir dejavnosti, na podlagi katere je tožnik zavarovan.

9. Pravilno navaja pritožba, da ima delo kmeta določene posebnosti. Predvsem ni vezano na točno določen delovni čas in ne gre za vnaprej točno določen obseg dela in da je tako potrebno v bistvu ugotoviti, ali je do neke nezgode prišlo zaradi opravljanja same dejavnosti ali ne. Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče izhaja, da je tožnik padel z lestve. Nobenega razloga ni, da sodišče ne bi poklonilo vere tožnikovi izpovedi, da je šel tega dne iskati vtičnice, ki jih je potreboval za elektriko, saj je ena pregorela in je šel iskati drugo, elektriko pa je potreboval za hlev. Na podstrešju je imel material. Opravljanje del za hlev na kmetiji, kjer je glavna dejavnost živinoreja, je del dejavnosti dela na kmetiji. Oskrba hleva z elektriko je opravljanje dela, da se lahko opravi delo v hlevu. Padec z lestve v času, ko kmet gre na podstrešje z namenom, da vzame material, s katerim bo uredil oskrbo hleva z elektriko se po stališču pritožbenega sodišča šteje za del opravljanja kmečke dejavnosti. Tako obstaja vzročna zveza med padcem in opravljanjem dela, saj se navedeno opravilo nedvoumno lahko šteje za del opravljene kmečke dejavnosti.

10. Zgolj to, da je tožnik bil v začetku pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, v okviru bolniškega staleža, kot vzrok tega staleža, voden zaradi poškodbe izven dela, samo po sebi ne pomeni ničesar. Pri istem organu je zaradi iste nezgode bil nato od 1. 2. 2010 voden zaradi poškodbe pri delu. Zakaj je bil najprej voden zaradi poškodbe izven dela je po mnenju pritožbenega sodišča tožnik zadovoljivo pojasnil. Tako je potrebno tudi upoštevati, zakaj je do izpolnitve prijave poškodbe pri delu prišlo kasneje, šele 29. 1. 2010. 11. Odločilnega pomena v predmetni zadevi je, ali obstaja vzročna zveza med poškodbo in opravljanjem dela, ki spada v okviru dejavnosti, na podlagi katere je tožnik zavarovan. Na to pa je moč odgovoriti pritrdilno, kar izhaja iz vseh izvedenih dokazov pred prvostopenjskih sodiščem.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo toženke, v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Tožnik z odgovorom na pritožbo ni doprinesel k rešitvi zadeve, zato trpi sam stroške odgovora na pritožbo.