Jedro

Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Tožnica je tožbo umaknila zaradi opravljenega izvensodnega pobota, pri čemer je toženka tožničinemu načinu zapiranja vtoževane terjatve s pobotom nasprotovala. Da naj bi vtoževana terjatev prenehala tudi po volji toženke, ni mogoče sklepati niti na podlagi dejstva, da se je toženka z umikom tožbe nazadnje strinjala in da ni zahtevala vračila zadržanih sredstev, s katerimi je tožnica pobotala svojo terjatev. V takšnem primeru je zato mogoče uporabiti le splošno določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora tožnica, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Le v primeru, ko toženec med pravdo izpolni zahtevek, se lahko šteje, da ga s tem smiselno pripoznava, zato mora plačati pravdne stroške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Tožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka) in da se tožničin zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov zavrne (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa se je tožnica pravočasno pritožila iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti vse stroške postopka, podrejeno pa, da sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi, tožnici pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem sporu je tožnica zahtevala plačilo računov na podlagi Pogodbe o sodelovanju pri izvedbi projekta „Povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema ...“ z dne 15. 7. 2009, na podlagi katere je tožnica kot vodilna pogodbenica operativno vodila projekt za več občin, med drugim tudi za toženko. Med občinami je bilo dogovorjeno, da izvajalci projekta račune izstavljajo tožnici, ta pa jih nato razdeli in prefakturira preostalim občinam ter jim pri tem dodatno zaračuna manipulativne stroške za operativno in administrativno vodenje projekta. Tožnica je prvič delno umaknila tožbo z vlogo z dne 20. 1. 2022, nato z vlogo z dne 4. 3. 2022 in končno v vsem preostalem delu z vlogo z dne 3. 6. 2022, ko je svojo terjatev, katere plačilo vtožuje v tem postopku, dokončno pobotala s toženkino terjatvijo, tako da je zadržala ustrezen znesek sredstev kohezijskega sklada, ki bi jih sicer morala nakazati toženki. Ker se je toženka s celotnim umikom tožbe nazadnje strinjala,1 je sodišče prve stopnje s sklepom odločilo, da se postopek ustavi. O stroških je odločilo na podlagi pravila iz 158. člena ZPP. Tožničino zahtevo za povrnitev stroškov je zavrnilo na podlagi presoje, da v obravnavanem primeru, ko je tožnica svojo terjatev do toženke pobotala z njeno nasprotno terjatvijo, ni prišlo do toženkine izpolnitve vtoževane obveznosti, saj je toženkina obveznost na podlagi pobota prenehala po tožničini volji.

6. V skladu z določilom prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Ta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Tožnica je tožbo umaknila zaradi opravljenega izvensodnega pobota, pri čemer je toženka tožničinemu načinu zapiranja vtoževane terjatve s pobotom nasprotovala.2 Da naj bi vtoževana terjatev prenehala tudi po volji toženke, ni mogoče sklepati niti na podlagi dejstva, da se je toženka z umikom tožbe nazadnje strinjala in da ni zahtevala vračila zadržanih sredstev, s katerimi je tožnica pobotala svojo terjatev. V takšnem primeru je zato mogoče uporabiti le splošno določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora tožnica, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se le v primeru, ko toženec med pravdo izpolni zahtevek, lahko šteje, da ga s tem smiselno pripoznava, zato mora plačati pravdne stroške.

7. Pri umiku tožbe ni relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.3 Zato pritožnica ne more uspeti s poudarjanjem, da je povod za tožbo dala toženka ter da je tožnica do poplačila s kompenzacijo izpolnitev tožbenega zahtevka zahtevala upravičeno.

8. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na zadevo II Cp 102/2020, saj ta ni primerljiva z obravnavano sporno zadevo. V izpostavljeni zadevi sodišče o stroških postopka ni odločilo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, saj tožeča stranka tožbe ni umaknila, temveč na podlagi uspeha pravdnih strank v pravdi. V tu obravnavanem sporu iz vsebine korespondence pravdnih strank, ki se nanaša na tožničino kompenzacijo, tudi ni mogoče sklepati, da je toženka pripoznala vtoževano terjatev. Zato po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče slediti tožničinemu zaključku, da je do prenehanja vtoževane terjatve prišlo zaradi toženkine izpolnitve zahtevka. Ker se prenehanje obveznosti s pobotom doseže že z enostransko izjavo, je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da se v obravnavanem primeru uporabi le splošno pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške.

9. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). V kolikor tožnica na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.4

10. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost tožničine pritožbe, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), potem ko je slednji prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

11. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške. Toženka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.

1 Pred tem je toženka delnim umikom tožbe najprej nasprotovala, v vlogi z dne 23. 3. 2022 pa se je z delnim umikom tožbe strinjala. Prav tako se je strinjala z umikom celotne tožbe v vlogi z dne 15. 6. 2022. 2 Glej toženkin dopis „Zavrnitev pobotne izjave št. 355-02/2009-1045 z dne 7. 1. 2022“ z dne 31. 1. 2022 (B11). 3 Glej sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 466/99 z dne 8. 12. 1999 in N. Betteto, komentar 158. člena ZPP v: L. Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list in GV založba, Ljubljana 2006, str. 46. 4 Npr. sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (2. točka obrazložitve).