Jedro

Razrešitev imenovanega, ne pa izvoljenega člana sveta šole, ne pomeni kršitve volilnih pravic iz 43. člena URS, pa tudi ne kršitve pravic do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (44. člen URS). Bistvena značilnost te ustavne pravice je, da vsem državljanom jamči možnost sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Nastanek hujših škodljivih posledic zato ni verjetno izkazan.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije z dne 26.10.1998

Obrazložitev

Med upravnim sporom, ki ga je pritožnik sprožil proti sklepu tožene stranke z dne 10.6.1998, s katerim je bil razrešen funkcije člana sveta Glasbene šole L., in hkrati predlagal naj sodišče izda začasno odredbo, s katero naj začasno zadrži izvrševanje sklepa o razrešitvi do izdaje pravnomočne sodne odločbe, je upravno sodišče z izpodbijanim sklepom njegovo zahtevo zavrnilo. Ugotovilo je, da ni verjetno izkazal nastanka hujših škodljivih posledic, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - ZUS). Zahtevo je po vsebini opredelilo kot začasno ureditev stanja v smeri zadržanja imenovanja novega člana sveta šole. Po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96 - ZOFVI) in Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Glasbene šole Ljubljana Vič Rudnik (Uradni list RS, št. 51/97) se šteje dejavnost glasbene šole za javno službo, ki se izvaja v javnem interesu. Svet šole, v katerega tožena stranka kot ustanovitelj šole imenuje tri predstavnike, je organ upravljanja šole s pristojnostmi, določenimi v 46. členu ZOFVI. Člani sveta so izvoljeni oziroma imenovani za štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja oziroma izvolitve največ dvakrat zaporedoma. Ker član sveta opravlja javno funkcijo v javnem interesu, je pri ugotavljanju hujših škodljivih posledic po 2. odstavku 69. člena ZUS treba tehtati učinke predlaganega začasnega zadržanja izvršitve sklepa z vidika možnih posledic, nastalih za pritožnika, kakor tudi z vidika posledic, ki bi jih imelo začasno zadržanje za javno korist. Zakonskih posledic razrešitve samih po sebi ni mogoče šteti za hujše škodljive posledice. Drugih hujših škodljivih posledic v smislu konkretno opredeljene (materialne ali nematerialne - moralne) škode, ki bi nastale zaradi imenovanja novega člana njemu osebno, pa tožnik po presoji sodišča ne izkazuje. Sam pravi, da je funkcija častna in da materialne koristi ne prinaša. Pritožnik v pritožbi navedeni sklep izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da zakon sicer res ne določa, da tožba v upravnem sporu zoper sklep o razrešitvi s funkcije člana sveta šole zadrži izvršitev sklepa oziroma imenovanje novega člana sveta. Iz tega pa ne sledi, da zakonskih posledic razrešitve ni mogoče šteti za hujše škodljive. ZUS omogoča, da tožnik v takem primeru ob vloženi tožbi v upravnem sporu zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, da se odvrnejo hujše škodljive posledice. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je razrešitev s funkcije člana sveta mogoča le iz utemeljenih razlogov. Sklep tožene stranke o razrešitvi ne vsebuje nobenega razloga za razrešitev. Iz tožbi priložene dokumentacije pa je razvidno, da drugi člani sveta nasprotujejo pritožnikovemu članstvu, kar pa ni utemeljen razlog za razrešitev. Imenovanje novega člana sveta šole pred odločitvijo o zakonitosti pritožnikove razrešitve bi v primeru, če bo sodišče ugotovilo, da je razrešitev nezakonita, imelo za posledico, da ne bi mogel več uveljaviti svojih ustavnih pravic po 43. in 44. členu Ustave, kar bi bile nepopravljive škodljive posledice. Napačno je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da zahteva za izdajo začasne odredbe ni v skladu z javnim interesom, saj se je pritožnik vedno zavzemal za to, da se svet šole konstituira in da šola s svetom začne poslovati Ker pa so konstituiranje sveta bojkotirali drugi člani sveta, javnemu interesu za zakonito poslovanje sveta šole torej ni nasprotoval pritožnik, temveč drugi člani sveta. Sicer pa bi se svet šole lahko konstituiral tudi brez imenovanja novega člana - predstavnika ustanovitelja.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu pravilna. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnik ni verjetno izkazal za potrebno, da se z začasno odredbo uredi razmerje med ustanoviteljem šole in pritožnikom, da bi se odvrnile za pritožnika kot razrešenega člana sveta šole hujše škodljive posledice (2. odstavek 69. člena ZUS). Nastanka zatrjevanih hujših škodljivih posledic ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na kršitev 43. in 44. člena Ustave. Razrešitev imenovanega, ne pa izvoljenega, člana sveta šole očitno ne pomeni kršitve volilne pravice iz 43. člen Ustave, pa tudi ne kršitve pravice do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (44. člen Ustave), ker je tudi v tej ustavni določbi določena splošna ustavna pravica, katere bistvena značilnost je, da vsem državljanom jamči možnost sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Z razrešitvijo je pritožnik izgubil le neposreden vpliv na upravljanje šole, ni pa bila s tem prizadeta njegova splošna pravica iz 44. člena Ustave. Že ugotovitev, da pritožnik ni verjetno izkazal nastanka hujših škodljivih posledic, je bila po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za odločitev prvostopnega sodišča. Zato vsi drugi pritožbeni ugovori pravno niso pomembni, tako da na odločitev v tej stvari ne morejo vplivati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno po 73. in 68. členu ZUS.