Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upnik s tem, ko je posredoval sodišču zgolj sporočilo o novem, drugem oziroma dodatnem TRR dolžnika (in ni predlagal izdaje sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom), dolžniku ni neutemeljeno povzročil stroškov ugovornega postopka.
I. Pritožbi se delno ugodi in se spremeni izpodbijana II. točka izreka tako, da glasi: ″Dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.″
II. Nadaljnja pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijani I. točki izreka.
III. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep z dne 15. 11. 2019 in v tem obsegu ustavilo izvršbo (I. točka izreka). Upniku je naložilo, da mora povrniti dolžniku izvršilne stroške 1.000,64 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino z dne 21. 1. 2019 že bila dovoljena izvršba z rubežem in prenosom dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Sklep je bil 11. 2. 2019 poslan v realizacijo banki ... . To je razvidno tako iz obvestila o pravnomočnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino z dne 11. 2. 2019 kot iz dopisa banke ... . Ta je z dopisom z dne 29. 2. 2019 sporočila, da se sklep nahaja na tretjem mestu vrstnega reda poplačila. Sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 15. 11. 2019 ni bil potreben. Upnik mora glede na dejstvo, da je dolžnik v celoti uspel z ugovorom, dolžniku povrniti izvršilne stroške.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je 7. 11. 2019 posredoval sodišču sporočilo in predlog za nadaljevanje izvršbe, dovoljene s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino z dne 21. 1. 2019, z novim, drugim oziroma dodatnim računom dolžnika pri banki ... . Pred vložitvijo predloga za izvršbo 18. 1. 2019 je vpogledal v Ajpes in ugotovil, da ima dolžnik odprt zgolj en račun pri banki A, na katerem je predlagal rubež denarnih sredstev. Upnik je podal poizvedbo o morebitnem novem računu dolžnika in z odgovorom Ajpes dne 17. 10. 2019 ugotovil, da ima odprt drugačen oziroma nov TRR pri banki ..., katerega ni predlagal kot predmet izvršbe 18. 1. 2019, saj za ta račun takrat ni vedel. Na Ajpes, ki je javni portal, TRR pri banki ... še danes ni zaveden kot TRR dolžnika. Ne drži, da je banka ... poslala dopis z dne 29. 5. 2019. Pošiljatelj je bila banka A, katere račun je upnik navedel kot predmet v predlogu za izvršbo z dne 18. 1. 2019. Upnik kot prvič ni povzročil stroškov, nepravilno odmerjenih v 2. točki izreka, kot drugič jih ni povzročil neutemeljeno, ampak so nastali kvečjemu zaradi napake sodišča. Kolikor bi sodišče ob odločanju o upnikovem sporočilu oziroma predlogu za nadaljevanje izvršbe z dne 7. 11. 2019 pravilno uporabilo ZIZ, ne bi moglo priti do sklepa oziroma situacije, kot je.
3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da sporočilo upnika o novem transakcijskem računu dolžnika lahko predstavlja le dopolnitev predloga z novimi podatki, ne novega sredstva oziroma predmeta izvršbe, ki bi narekoval izdajo novega sklepa. Navedeno potrjuje dejstvo, da je upnik, po njegovih navedbah, v predlogu za izvršbo predlagal rubež denarnih sredstev na transakcijskem računu dolžnika pri banki A. Sodišče pravilno ni sledilo predlogu, ampak je kot sredstvo izvršbe dopustilo rubež denarnih sredstev, to je pri organizacijah za plačilni promet na splošno.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da izrek sklepa nasprotuje samemu sebi ter razlogom, da so med seboj v nasprotju, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
6. Nadalje upnik s pritožbenimi navedbami: (-) da je 7. 11. 2019 posredoval sodišču sporočilo in predlog za nadaljevanje izvršbe, dovoljene s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino z dne 21. 1. 2019, z novim, drugim oziroma dodatnim računom dolžnika pri banki ... in (-) kolikor bi sodišče ob odločanju o upnikovem sporočilu oziroma predlogu za nadaljevanje izvršbe z dne 7. 11. 2019 pravilno uporabilo ZIZ, ne bi moglo priti do sklepa oziroma situacije, kot je, pravzaprav pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje: (-) da je že bila dovoljena izvršba z rubežem in prenosom dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino z dne 21. 1. 2019, (-) da je bil ta sklep 11. 12. 2019 poslan v realizacijo banki in (-) da sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 15. 11. 2019 ni bil potreben (prvi odstavek na peti strani sklepa). Neutemeljeno pa navaja v pritožbi, da ne drži ugotovitev, da je banka ... poslala dopis z dne 29. 5. 2019. Kot je razvidno iz spisa, je obvestilo, da se sklep nahaja na tretjem mestu vrstnega reda plačevanja in da niso izpolnjeni pogoji po 141. členu ZIZ z dne 29. 5. 2019, poslala banka ... . Torej ni bilo razloga za izdajo novega sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom (niti ga upnik ni predlagal), temveč kvečjemu za preveritev realizacije izvršbe pri banki ... glede na to, da je že predhodno prejela pravnomočni sklep o izvršbi z dne 21. 1. 2019. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sklep v I. točki izreka. Sodišče druge stopnje je v tem delu zavrnilo pritožbo upnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
7. Utemeljena pa je pritožba glede dolžnikovih stroškov ugovornega postopka v II. točki izreka sklepa. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah te zadeve ni utemeljena njihova prisoja po načelu uspeha iz 154. člena ZPP v zvezi s 15 členom ZIZ, kot je sklenilo sodišče prve stopnje, temveč je treba primarno izhajati iz določb ZIZ. Ta v šestem odstavku 38. člena določa, da mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Gre za krivdni princip in upnik utemeljeno navaja, da v tem primeru, ko je posredoval sodišču zgolj sporočilo o novem, drugem oziroma dodatnem TRR dolžnika (in ni predlagal izdaje sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom), dolžniku ni neutemeljeno povzročil stroškov ugovornega postopka. Upoštevati je potrebno, da je dolžnik samostojni podjetnik – s.p. in njihovi računi so javno objavljeni pri AJPES. V tem primeru je ves čas postopka javno objavljen samo dolžnikov račun pri banki A, na katerega je upnik najprej predlagal izvršbo 18. 1. 2019. Vendar je dolžnik hkrati fizična oseba – občan, njihovi osebni računi pa niso javno objavljeni na AJPES. Res je Okrajno sodišče v Ljubljani poslalo pravnomočni sklep o izvršbi obema organizacijama za plačilni promet, vendar je upnik šele 17. 10. 2019 po poizvedbah pridobil podatek o osebnem računu dolžnika pri banki ... . O tem je zgolj seznanil sodišče prve stopnje v sporočilu z dne 7. 11. 2019 in ni predlagal izdaje sklepa. Ker ga je sodišče prve stopnje kljub temu izdalo in je dolžnik zoper ugovarjal, mu upnik ni neutemeljeno povzročil stroškov ugovornega postopka. Zato jih dolžnik sam krije. Sodišče prve stopnje je v tem delu pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi upnika in spremenilo sklep v II. točki izreka (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
8. Upnik je uspel s pritožbo samo glede stranske odločitve o stroških, ni pa uspel glede glavne odločitve o ugovoru dolžnika. Njegov pritožbeni uspeh je sorazmerno majhen in zaradi tega pa niso nastali posebni stroški. Zato upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
9. Tudi dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ti niso bili potrebni za ta postopek, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).