Jedro

Sodišče s tem, da je uporabilo ugotovljen prstni vtis obsojenčevega prsta kot dokaz za storitev kaznivega dejanja, ni zagrešilo kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 364. člena ZKP. Kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP glede na določbo 2. točke 427. člena ZKP ne morejo predstavljati razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe.

Izrek

Zahteva zagovornice obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenima sodbama je bil obsojenec spoznan za krivega kaznivega velike tatvine po 1. in 2. odst. 166. člena KZ RS. Izrečena mu je bila kazen enega leta in šest mesecev zapora, ob upoštevanju prejšnjih kazni enega leta in enega meseca zapora po sodbi Temeljnega sodišča v zvezi s sodbo Višjega sodišča ter kazni dveh mesecev zapora po sodbi Temeljnega sodišča izrečena enotna kazen dveh let in šest mesecev zapora.

Obsojenčeva zagovornica je vložila zahtevo za izredne preizkus pravnomočne sodbe. V njej je uveljavila razloge iz 427. člena ZKP in predlagala, da vrhovno sodišče obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, obe sodbi razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje. Zahtevo opira na kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke 364. člena ZKP, ker naj bi se sodba opirala na dokaz, na katerega se ne bi mogla opirati, namreč na prstni vtis obsojenčevega prsta. Ob tem naj bi po mnenju zagovornice tudi razlogi sodbe nasprotovali sami sebi, ko je v sodbi ugotovljeno, da je bil lepilni trak na steklu in da bi zato morali biti tam prstni odtisi tudi drugih, ta ugotovitev sodišča o lepilnem traku na steklu pa potrjuje obsojenčev zagovor, da je bilo steklo že razbito, ko so prišli do izložbe. Tudi sicer zagovornica meni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da obsojenčevega zagovora ni izpodbila.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Sodišče s tem, da je uporabilo ugotovljen prstni vtis obsojenčevega prsta kot dokaz za storitev kaznivega dejanja, ni zagrešilo kršitev določb kazenskega postopka, predvideno v 8. točki 364. člena ZKP. Vse ostale kršitve določb kazenskega postopka, ki jih uveljavlja zagovornica, predstavljajo kršitve iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, ki pa glede na določbo 2. točke 427. člena ZKP ne more predstavljati razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Isto velja tudi za ponavljanje obsojenčevega zagovora, kar predstavlja uveljavitev zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa prav tako po 427. členu ZKP ne more predstavljati razloga za to izredno pravno sredstvo.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da zahteva obsojenčeva zagovornice za izreden preizkus pravnomočne sodbe ne vsebuje razlogov, ki bi utemeljevali razloge, predvidene za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe, zato je zahtevo zavrnilo.