Jedro

Pristojnost javnega zavoda za izterjavo RTV prispevka je določena samo za prispevek, odmerjen po novem postopku, ne pa tudi za naročnino v smislu določb ZRTVS pred novelo iz leta 1999. Čeprav je bila obveznost plačevanja naročnine določena z zakonom (15. čl. ZRTVS iz leta 1994), pa izterjave neplačane naročnine ni bilo mogoče doseči drugače kot v sodnem izvršilnem postopku. Zato je za izterjavo RTV naročnine na podlagi računa iz obdobja pred uveljavitvijo sprememb ZRTVS in ZDavP tudi po uveljavitvi sprememb ZRTVS in ZDavP iz leta 1999 še naprej pristojno sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 23.07.2001 s sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje v zadevi (1. točka izreka) in zavrglo predlog za izvršbo (2. točka izreka).

Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil iz "vseh" pritožbenih razlogov. Navedel je, da se zahtevek iz izvršilnega predloga nanaša na neplačani RTV prispevek za obdobje januar do oktober 1999. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ki ureja pristojnost za uvedbo in vodenje postopka prisilne izterjave iz naslova neplačanih RTV prispevkov je začel veljati 28.12.1999. Zakon ne vsebuje določb, ki bi dovoljevale njegovo retroaktivno delovanje. Izterjujejo se obveznosti za obdobje pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Zato je za izvršbo pristojno sodišče. Predlagal je, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter dovoli predlagano izvršbo. Priglasil je stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci zavezancev ter o načinu plačevanja RTV prispevkov (Ur.l. RS št. 39/2000, v nadaljevanju Pravilnik) v 10. členu določa, da je RTV prispevek posebna oblika javne dajatve. Enako je v 9. členu določal Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci zavezancev ter o načinu plačevanja RTV naročnine iz leta 1997 (Ur. l. RS št. 39/97) za RTV naročnino. Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS) iz leta 1994 ni vseboval določb o izterjavi naročnine, prav tako tovrstnih določb ni vseboval Pravilnik iz leta 1997. Novela ZRTVS z dne 29.10.1999 (ZRTVS-B, Ur. l. RS št. 88/99) je namesto dotedanjega pojma "naročnina" uvedla pojem "prispevek" - prim. 3. člen ZRTVS-B). S citirano novelo je ZRTVS dobil nov 15.i člen, ki določa, da se za izterjavo prispevka uporabljajo določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP), s čimer je bila določena upravna pristojnost za izterjavo RTV prispevka. Z novelo ZDavP z dne 27.12.1999 (ZDavP-D, Ur. l. RS št. 108/99) je bil postopek odmere, plačevanja in izterjave RTV prispevkov urejen na novo (členi 223.b do 223.e ZDavP). V členu 223.e je izrecno določeno, da izterjavo prispevka uvede in vodi javni zavod (RTV Slovenija) po tem zakonu (ZDavP), torej kot upravno izvršbo. Glede na določbe noveliranega ZRTVS javni zavod osebi, ki ne plača prispevka, izda odločbo (223.c člen ZDavP), na podlagi katere je mogoče neplačani prispevek prisilno izterjati (3. odst. 223.d člena in 223.e člen ZDavP). ZRTVS iz leta 1994 ni predvideval izdaje odločbe o obveznosti plačila naročnine, temveč je RTV Slovenija neplačano naročnino izterjevala na podlagi računov. Ne ZRTVS-B ne ZDavP-D nimata (prehodnih) določb o tem, kateri postopek se uporablja za izterjavo neplačane naročnine za obdobje pred uveljavitvijo novel ZRTVS in ZDavP. V novem 15.i členu ZRTVS je določeno, da se glede "obračunavanja in plačevanja prispevka, prisilne izterjave in drugih vprašanj postopka" uporabljajo določbe ZDavP. Pristojnost javnega zavoda za izterjavo po ZDavP je tako določena samo za prispevek, odmerjen po novem postopku, ne pa tudi za naročnino v smislu določb ZRTVS pred novelo iz leta 1999. Čeprav je bila obveznost plačevanja naročnine določena z zakonom (15. člen ZRTVS iz leta 1994), ni bilo posebej določeno, kateri organ je pristojen za njeno prisilno izterjavo. Zato je bilo izterjavo neplačane naročnine mogoče doseči samo v izvršilnem postopku pred sodiščem (prim. 2. odst. 1. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Zato je za izterjavo RTV naročnine na podlagi računa iz obdobja pred uveljavitvijo opisanih sprememb ZRTVS in ZDavP tudi po uveljavitvi sprememb ZRTVS in ZDavP iz leta 1999 pristojno sodišče. V konkretnem primeru upnik izterjuje plačilo RTV naročnine za obdobje januar - oktober 1999, torej še pred sprejemom ZRTVS-B in ZDavP-D (prim. predlog za izvršbo na list. št. 1). Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da za odločanje v zadevi ni pristojno (1. točka izreka izpodbijanega sklepa) je napačna. V posledici je napačna tudi odločitev, da se predlog za izvršbo zavrže (2. točka izreka izpodbijanega sklepa). Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da v nadaljevanju postopka obravnava predlog za izvršbo in o njem odloči. O pritožbenih stroških upnika bo v skladu s 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločeno s končno odločbo.