Jedro

Ukrep tržnega inšpektorja, ki se nanaša na prepoved uporabe tlačne posode je utemeljen, glede na to, da za uporabo tlačne posode ni bilo izdano ustrezno dovoljenje oziroma ni bil uspešno opravljen prevzemni pregled. Glede na navedeno zato nadaljnje ugotovitve inšpekcijskega organa, da tlačna posoda ni postavljena v primerni varnostni razdalji od cevovoda z zemeljskim plinom in ugovori, ki se nanašajo na te ugotovitve, za odločitev v konkretni zadevi, niso pravno pomembni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote A, št. ... z dne 7.3.2002, s katero je naveden prvostopni organ v 1. točki izreka tožeči stranki kot lastniku tlačne posode prepovedal začetek uporabe tlačne posode za dušik, tov. št. 706091/746, ker ni bil opravljen prevzemni pregled, redni inšpekcijski zunanji pregled, niti niso zagotovljeni varnostni odmiki od napeljave zemeljskega plina. V 2. točki izreka prvostopne odločbe je prvostopni organ določil, da je rok za izvršitev odločbe dan po prejemu odločbe, v 3. točki izreka pa je odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopni organ izdal odločbo potem, ko je opravil inšpekcijski pregled tlačne posode za dušik in dne 6.12.2001 in 23.10.2001 ugotovil, da tlačna posoda, katere lastnica je tožnica, uporabnik pa družba A., d.o.o., nima opravljenega prevzemnega, niti rednega zunanjega pregleda. Poleg tega je bilo pri inšpekcijskem pregledu dne 23.10.2001 ugotovljeno, da niso zagotovljeni minimalni varnostni odmiki stabilne tlačne posode za dušik, saj je od napeljave zemeljskega plina postavljena približno 1,2 m. Organ prve stopnje je uporabil določbe 14. točke 11. člena Pravilnika o tehničnih normativih za postavljanje stabilnih tlačnih posod za utekočinjene pline iz zraka (Uradni list SFRJ, št. 29/88, 1/95 in 59/99), ki določa, da je za primere, ko se posoda za utekočinjeni dušik ali argon postavi na odprtem prostoru, najmanjša premočrtna oddaljenost posode za utekočinjeni dušik 7,5 m od nadzemnih skladišč in instalacij vnetljivega stisnjenega, utekočinjenega ali raztopljenega plina, nadzemnega skladišča in instalacij vnetljivih in gorljivih tekočin vseh razredov.

Nadalje se tožena stranka sklicuje na 7. člen Pravilnika o pregledu in preizkušanju tlačnih posod (Uradni list RS, št. 84/97), ki določa, da se prevzemni pregled tlačne posode opravi pri uporabniku na mestu postavitve še pred prvim polnjenjem in izročitvijo v uporabo. V skladu z 9. členom Pravilnika o pregledu in preizkušanju tlačnih posod se pri rednem zunanjem pregledu ugotavlja stanje tlačne posode v obratovanju in uporabi ter pregleduje varnostna in druga oprema posode ter stanje prostora oziroma mesta postavitve, o čemer se vodi knjiga pregledov tlačne posode.

Tožena stranka je še ugotovila, da so bila nekatera dejstva nejasna in zapisniško niso bila ugotovljena, zato je dopolnila ugotovitveni postopek po prvostopnem organu glede vprašanja, kje natančno poteka cevovod (nad, pod ali zraven tlačne posode za dušik) ter ali je poleg njega nameščena še kakšna druga oprema. Organ prve stopnje je v okviru dopolnjenega ugotovitvenega postopka pojasnil, da poteka napeljava zemeljskega plina čez postajo, kjer stoji obravnavana tlačna posoda, v oddaljenosti 1,2 m poševno nad samo tlačno posodo. Po določbi 3. odstavka 11. člena Pravilnika o tehničnih normativih za postavljanje stabilnih tlačnih posod za utekočinjene pline iz zraka se nad postajo za utekočinjeni dušik ne smejo postaviti cevovodi vnetljivih plinov.

Tožena stranka tudi ugotavlja, da tožeča stranka zapisniškim ugotovitvam, da za tlačno posodo ni opravljen prevzemni pregled, niti kasneje redni zunanji pregled, ne nasprotuje. Tožena stranka tako ocenjuje, da je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita, vendar delno obrazložena z napačnimi razlogi. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka bistveno kršila določila postopka, saj tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo po ugotovitvah, ki izhajajo iz dopolnjenega postopka na prvi stopnji. V zvezi s tem tožeča stranka poudarja, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno oziroma, da je bil napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Res je tlorisna površina zemljišča, na katerem stoji obravnavana tlačna posoda, velikosti 4 m x 4 m, vendar napeljava zemeljskega plina ne poteka čez to postajo. Iz dveh fotografij, ki jih tožeča stranka prilaga, je namreč razvidno, da napeljava zemeljskega plina poteka mimo postaje za utekočinjen dušik. Že iz tega je torej razvidno, da cevovod zemeljskega plina ne poteka nad postajo za utekočinjen dušik. Določilo 3. odstavka 11. člena Pravilnika o tehničnih normativih za postavljanje stabilnih tlačnih posod za utekočinjene pline iz zraka je treba po mnenju tožeče stranke razumeti le tako, da ne smejo biti cevovodi vnetljivih tekočin vertikalno nad postajo za utekočinjeni dušik. Prav tako je po mnenju tožeče stranke nerazumljiv opis, da poteka napeljava zemeljskega plina čez postajo v oddaljenosti 1,2 m poševno nad samo tlačno posodo. Cevovod lahko namreč poteka le nad postajo ali ob postaji, nikakor pa ne more potekati poševno nad samo tlačno posodo. Razen tega bi moral drugostopni organ po navedbah tožeče stranke ob natančni razlagi 3. odstavka 11. člena citiranega pravilnika ugotoviti, da gre za dva pogoja, ki morata biti podana, in sicer, da ne sme cevovod vnetljive tekočine potekati nad postajo za utekočinjen dušik, v kolikor bi počen cevovod ogrozil obratovanje posode. Po mnenju tožeče stranke cevovod, če bi se zrušil, ne bi ogrozil njenega obratovanja.

Tožeča stranka pa tudi ugotavlja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo, potem ko je ugotovila, da je prvostopni organ nepravilno razlagal 1. odstavek 11. člena Pravilnika o tehničnih normativih za postavljanje stabilnih tlačnih posod za utekočinjene pline iz zraka, dejansko spremenila pravno podlago prvostopne odločbe, saj je svojo odločbo oprla na 3. odstavek 11. člena tega pravilnika, za kar pa prav tako niso izpolnjeni pogoji. Nadalje še tožeča stranka poudarja, da je tlačna posoda zgrajena v skladu z enotnim dovoljenjem za gradnjo, št. ... z dne 30.7.1997, ki je pravnomočno. Glede na vse navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnika javnega interesa je prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Obravnavani inšpekcijski ukrep prepovedi začetka uporabe tlačne posode za dušik je prvostopni upravni organ izrekel na podlagi 16. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, v nadaljevanju ZTZPUS). V skladu s 1. odstavkom citiranega člena se namreč izpolnjevanje zahtev tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in predpisov iz 20. člena tega zakona, nadzoruje po inšpekcijskih organih, pristojnih za posamezne proizvode. Po določbi 20. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 30/2001) je z dnem uveljavitve tega zakona (dne 27.4.2001) Tržna inšpekcija Republike Slovenije med drugim prevzela delovno področje Republiškega energetskega inšpektorata v delu, ki se nanaša na nadzor nad tlačnimi posodami ter proizvodnjo materialov in opreme za energetiko, plinovodnih sistemov in naprav. Sporen ukrep je prvostopni organ izrekel iz razloga, ker ni bil opravljen prevzemni pregled, redni inšpekcijski zunanji pregled tožnikove tlačne posode za dušik, niti niso zagotovljeni varnostni odmiki od napeljave zemeljskega plina. Glede postopka, načina in rokov pregledov stabilnih in premičnih tlačnih posod, ki se dajejo oziroma so v obratovanju v Republiki Sloveniji, velja v skladu s 4. točko 2. člena Pravilnika o pregledu in preizkušanju tlačnih posod v zvezi z 20. členom ZTZPUS v obravnavanem primeru uporaba določb tega pravilnika. Po določbi 1. odstavka 7. člena Pravilnika o pregledu in preizkušanju tlačnih posod se opravi prevzemni pregled tlačne posode pri uporabniku na mestu postavitve še pred prvim polnjenjem in izročitvijo v uporabo. Nadalje je še v 3. odstavku istega člena določeno, da pristojna inšpekcija po uspešno opravljenem prevzemnem pregledu vpiše tlačno posodo v glavno knjigo oziroma register tlačnih posod, dokumentacijo iz 2. odstavka tega člena pa arhivira in izda knjigo pregledov tlačne posode. V skladu z določbo 8. člena istega pravilnika služi knjiga pregledov tlačne posode kot dovoljenje za polnjenje tlačne posode oziroma kot dovoljenje za njeno uporabo. Iz podatkov upravnega spisa oziroma iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu z dne 23.10.2001 je razvidno, da je bil pregled opravljen pri uporabniku predmetne tlačne posode A., d.o.o.. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je njen lastnik tožeča stranka, proizvajalec tlačne posode, letnik 1997, pa je A.A. iz Francije, da ima prostornine 10515 litrov, z delovnim tlakom 15 barov in računskim tlakom 16 barov. Predmetna tlačna posoda je napolnjena s plinom dušik in se uporablja v proizvodnji za podhlajevanje kaljenih valjev. Pri inšpekcijskem pregledu so bili prisotni zaposleni delavci uporabnika posode (B.B., C.C. in D.D.) in E.E., ki je kontrolor tlačnih posod pri tožeči stranki. Slednji je na zapisnik izjavil, da predmetna tlačna posoda nima knjige pregledov, na podlagi česar je prvostopni organ zaključil, da tudi ni bil opravljen prevzemni pregled pred prvo polnitvijo, niti kasneje redni zunanji pregled, kot to določa Pravilnik o pregledu in preizkušnji tlačnih posod. Navedeni zapisnik so prisotni brez pripomb podpisali. Ne glede na nadaljnje ugotovitve inšpekcijskega organa, da predmetna tlačna posoda tudi ni postavljena v primerni varnostni oddaljenosti od cevovoda z zemeljskim plinom, sodišče najprej ugotavlja, da je v konkretnem primeru pravno relevantna ugotovitev, da za predmetno tlačno posodo ni bila izdana knjiga pregledov, kar glede na določbe 7. in 8. člena Pravilnika o pregledu in preizkušanju tlačnih posod pomeni, da se takšna posoda ne bi smela začeti uporabljati. Dejstvo, da za tlačno posodo ni bilo pridobljeno ustrezno dovoljenje oziroma, da pred uporabo ni bila (uspešno) preizkušena, izhaja tudi iz zapisnika z dne 19.11.2001 o zaslišanju odgovorne osebe podjetja, ki uporablja predmetno tlačno posodo, in iz zapisnika z dne 6.12.2001 o zaslišanju odgovorne osebe za tožečo stranko. Slednja je ob priliki zaslišanja tudi povedala, da je bil za predmetno tlačno posodo zahtevan pregled, vendar Inšpekcija parnih kotlov ni dala svojega soglasja, zaradi česar je še postopek v teku, razlog pa je po njenem mnenju v različni razlagi predpisov. Tožeča stranka je sicer pripravljena cevovod prestaviti, ker pa je to povezano z visokimi stroški, bi rada pred tem dobila dokončno odločitev o razlagi predpisov. Sicer pa tožeča stranka ugotovitvam, da za uporabo tlačne posode ni pridobila ustreznega dovoljenja, tudi v tožbi ne ugovarja. Na podlagi navedenega v zadevi tako ni sporno, da za uporabo predmetne tlačne posode ni bilo izdano ustrezno dovoljenje oziroma ni bil uspešno opravljen prevzemni pregled, kar je po določbah 7. in 8. člena Pravilnika o pregledu in preizkušanju tlačnih posod pogoj za polnjenje in začetek uporabe tlačne posode.

Sodišče zato v obravnavanem primeru ugotavlja, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za začetek uporabe predmetnega proizvoda, zato je po presoji sodišča sporni inšpekcijski ukrep, izrečen na podlagi 16. člena ZTZPUS, pravilen in utemeljen, ne glede na nadaljnje ugotovitve prvostopnega organa, da ni zagotovljena varnostna oddaljenost tlačne posode od cevovoda z zemeljskim plinom. Glede na določbo 1. odstavka 7. člena Pravilnika o pregledu in preizkušanju tlačnih posod je v obravnavanem primeru, ko še prevzemni pregled za tlačno posodo ni bil uspešno opravljen in še ni pridobljeno dovoljenje za začetek uporabe, vprašanje varnostne razdalje med tlačno posodo in cevovodom predmet ugotavljanja pri prevzemnem pregledu. Po citirani določbi se namreč s pregledom kontrolira in preverja postavitev posode, vgrajena varnostna in druga predpisana oprema in ukrepi za tehnično pravilno in varno obratovanje oziroma uporabo. V skladu z navedenim tako tožbeni ugovori, ki se nanašajo na ugotovitve, da ni zagotovljena minimalna varnostna oddaljenost tlačne posode od cevovoda z zemeljskim plinom, in tožbeni ugovori v zvezi s pravilno uporabo določb Pravilnika o tehničnih normativih za postavljanje stabilnih tlačnih posod za utekočinjene pline iz zraka, niso pravno pomembni za odločanje v konkretni zadevi. Zato po mnenju sodišča tudi zatrjevana procesna kršitev, da tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjasni o ugotovitvah dopolnjenega dokaznega postopka, ni mogla vplivati na pravilnost odločitve, saj se je ta nanašal na ugotavljanje varnostne oddaljenosti tlačne posode od cevovoda z zemeljskim plinom.

V skladu z navedenim sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je bilo potrebno tožbo kot neutemeljeno zavrniti v skladu z določbo 1. odstavka 59. člena Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS).

Sodišče tudi ni sledilo zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, ker je sodišče v tem upravnem sporu odločalo o zakonitosti izpodbijanega akta, zato po 3. odstavku 23. člena ZUS trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.