Jedro

Po določbi 68. čl. ZDen lahko upravni organ odredi prenos nepremičnine v začasno uporabo upravičencu, ne pa tudi skrbniku za posebne primere po 3. odst. 67. čl. ZDen. Skrbnika za posebne primere lahko upravni organ z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje, ne pa v začasno uporabo po 68. členu ZDen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Oddelek za gospodarstvo in finance Občine R. je dne 12.10.1993 izdal sklep, s katerim je na podlagi 68. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) upravičencu D.L., roj. 6.2.1866, umrlem 11.11.1947, nazadnje stanujočem v R., ki se je za državljana SRS in SFRJ štel od 28.8.1945 do smrti, prenesel v začasno uporabo štiri zemljišča (parc. št. 239/1, gozd, vl. št. 241 k.o. B.; ter parc. št. 418/1, 418/2 in 434/4, vsa tri gozd, vl. št. 148 k.o. L.); zavezanec: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in dosedanji imetnik pravice uporabe oziroma upravljalec: Gozdno gospodarstvo M. sta dolžna prenesti in izročiti navedene nepremičnine v začasno uporabo upravičencu oziroma njegovim pravnim naslednikom v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa; umrlemu upravičencu se za potrebe izvajanja tega sklepa kot skrbnik za posebne primere postavi B.O. (tožničin sin in pooblaščenec) (točke 1., 2. in 3. prvostopnega sklepa).

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino pritožbo proti prvostopnemu sklepu (1. točka izreka); odpravila prvostopni sklep (2. točka izreka); in zavrgla tožničino zahtevo za prenos navedenih podržavljenih nepremičnin v začasno uporabo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ izdal prvostopni sklep na podlagi 68. člena ZDen, ki določa, da lahko prvostopni organ, zaradi zavarovanja zahtev za denacionalizacijo ali iz drugih tehtnih razlogov odredi prenos nepremičnine v začasno uporabo upravičencu, če je dejanska in pravna podlaga njegove zahteve za vrnitev nepremičnine verjetno izkazana. Po mnenju tožene stranke organ na predlog upravičenca za izdajo tega sklepa ni vezan, ker ga ZDen k temu ne zavezuje, kar pomeni, da ga lahko izda, ne pa, da ga mora izdati. Iz priložene dokumentacije v upravnih spisih je razvidno, da so bile nepremičnine, ki so se s prvostopnim sklepom prenesle v začasno uporabo skrbniku za poseben primer, podržavljene navedenemu upravičencu. Po ZDen so upravičenci do denacionalizacije tiste osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po 3. členu, ali na način iz 4. in 5. člena ZDen. Glede na to, da se po 68. členu ZDen lahko odredi začasen prenos nepremičnin v uporabo le upravičencu in ne tudi enemu od njegovih pravnih naslednikov, je po mnenju tožene stranke prvostopni sklep nezakonit. Pravni nasledniki upravičenca imajo le pravico vložiti zahtevo za denacionalizacijo, v primeru, da je upravičenec mrtev (2. odstavek 61. člena ZDen). Prav tako se po 68. členu ZDen ne more dati premoženje v začasno uporabo skrbniku za posebne primere (211. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 14/89), ker se po 3. odstavku 67. člena ZDen da v primeru, če je upravičenec mrtev ali razglašen za mrtvega v začasno upravljanje navedenemu skrbniku le vrnjeno premoženje, o čemer se odloči z odločbo o denacionalizaciji. Ne glede na navedeno pa je po mnenju tožene stranke prvostopni organ odločil le o delu zahteve tožnice kot vlagateljice za prenos nepremičnin v začasno uporabo enemu od pravnih naslednikov upravičenca in le v obrazložitvi navedel, da preostalega premoženja ni možno prenesti. Obrazložitev pa ne nadomešča izreka. Ker je odločila, kot je navedeno v izreku izpodbijane odločbe, tožena stranka ni presojala tožničinih pritožbenih navedb. Zaradi navedenega je odpravila prvostopni sklep in sama odločila v smislu 1. odstavka 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Tožnica v tožbi navaja, da zavrača tako prvostopni sklep kot tudi obrazložitev izpodbijane odločbe oziroma sklepa kot brezpredmetna. Zahteva vrnitev v naravi najmanj 94 % podržavljenega zemljišča od skupne površine 10 ha in 58 m2, saj je le 6 % tega zemljišča v lasti fizičnih oseb. Zaradi navedenega pričakuje skrajšani postopek in vračanje "nedoločljivih parcel", ki so sicer določljive pod imenom "servituti", za okoli 4 ha površin. Poleg tega se vprašuje, kdo bo, namesto Gozdnega gospodarstva M. vrnil 100 m3 izposojene lesne mase v spodnjem delu servituta I. in II. na zemljišču parc. št. 434/35, ki deloma meji po mejni črti na k. o. S. in k. o. L.. Enako velja za golosek, ki naj se tudi vrača v servitutih, kjer je Gozdno gospodarstvo M. iztržilo okoli 200 m3 lesne mase. Zaradi navedenega zahteva bodisi odškodnino v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada, bodisi vrnitev nadomestnega gozda in nadomestni posek v državnem gozdu za 200 m3 lesa. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi odločila prav in se je utemeljeno in pravilno sklicevala na določbo 68. člena ZDen v konkretnem primeru. Tudi po mnenju sodišča lahko po tej določbi prvostopni organ odredi prenos nepremičnine v začasno uporabo upravičencu ne pa tudi skrbniku za posebne primere po 3. odstavku 67. člena ZDen. Skrbniku za posebne primere lahko prvostopni organ z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje, ne pa v začasno uporabo po 68. členu ZDen, saj citirana določba navedenega člena (3. odstavka 67. člena) to ne omogoča. Pa tudi sicer tega ni mogoče storiti glede na določbe 77. in 78. člena ZDen (odreditev začasnega prenosa nepremičnin v uporabo enemu od upravičenčevih pravnih naslednikov, kot je to storil prvostopni organ, ko je dal navedene nepremičnine v začasno uporabo njegovim pravnim naslednikom), po katerih: roki, ki začnejo po Zakonu o dedovanju teči od uvedbe dedovanja, začnejo v denacionalizacijskem postopku teči od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (77. člen); dedovanje po umrlem se v tem postopku uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji s tem, da pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v tem postopku, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (78. člen).

Sodišče pa tožnici pojasnjuje, da bo lahko uveljavljala svoj denacionalizacijski zahtevek v nadaljnjem postopku, ker je bil z izpodbijano odločbo in sklepom le odpravljen prvostopni sklep z dne 12.10.1993 o prenosu navedenih nepremičnin v začasno uporabo in o tem, da se je za potrebe izvajanja tega sklepa umrlemu upravičencu kot skrbnik za posebne primere postavil B.O. na podlagi 68. člena ZDen, kot tudi je bila zavržena njena zahteva za prenos navedenih nepremičnin v začasno uporabo. Ni pa prvostopni organ še rešil njene zahteve za denacionalizacijo. V slednjem postopku pa bo tožnica lahko uveljavljala in predlagala vsa pravna sredstva, ki jih ima na razpolago.

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97).