Up-254/00

19. 12. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 19. decembra 2000

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, v zadevi št. IV P 228/88 in v postopku Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi št. II Cp 418/88 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi št. I Kr 104/98 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Ustavna pritožnica je dne 13. 11. 1985 kot zakonita zastopnica svoje mladoletne hčere na zapisnik pri sodišču podala tožbo na ugotovitev očetovstva in tožbo za plačilo preživnine.

Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo dne 12. 1. 1988.

1.Sodišče druge stopnje je odločitev prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja 21. 4. 1988 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje je zahtevku 21. 10. 1990 ponovno ugodilo. Na podlagi pravnomočne odločitve je ustavna pritožnica kot zakonita zastopnica sprožila tudi izvršilni postopek, v katerem je zahtevala izterjavo preživninske terjatve za čas od 1. 11. 1985 do 31. 3. 1991 in zavarovanje terjatve za čas od 1. 4. 1991 do 31. 3. 1992. Sodišče je predlogu ugodilo s sklepom o izvršbi z dne 20. 4. 1991. Dne 5. 9. 1997 je Okrožno tožilstvo, ker je preživninski zavezanec plačeval preživnino zelo neredno, zoper njega vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja izmikanja plačevanju preživnine. Kazenski postopek še ni pravnomočno končan. Ustavna pritožnica meni, da odločanje o pravicah in obveznostih v razumnem roku vsebuje tudi postopek prisilne izterjave. Pri tem pritožnica šteje tako civilni kot kazenski postopek za en sam postopek, ki je usmerjen v izterjavo preživnine. Navaja, da ta celoten postopek traja že več kot 15 let (če naj v ta čas štejemo tudi tek kazenskega postopka), zato naj bi ji bili kršeni pravica do sodnega varstva (iz prvega odstavka 23. člena Ustave) in pravica do sojenja v razumnem roku iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju: EKČP).

2.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva.

3.V primerih, ko postopek še teče, je Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da je za presojo o obstoju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v skladu z drugim odstavkom 157. člena Ustave pristojno Upravno sodišče (tako npr. v sklepu št. Up-369/97 z dne 21.1.1998, OdlUS VII, 116). Smisel sodnega varstva zoper še trajajočo kršitev te pravice je namreč prav v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje sodišča.

Pritožnica v ustavni pritožbi ni izkazala, da je takšno pravno sredstvo vložila. Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev iz prvega odstavka 51. člena ZUstS ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

4.Ko je postopek pred sodiščem končan, kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Zato tudi sodno varstvo po drugem odstavku 157. člena Ustave kot subsidiarno ne pride več v poštev. V tem delu torej niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev obravnavane ustavne pritožbe. Povračilo morebitne škode, ki bi mu bila s tako kršitvijo storjena (26. člen Ustave), lahko prizadeti zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem; ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo. Pritožnica, ki ni izkazala, da je to pravno pot izkoristila, glede te očitane kršitve ni izčrpala vseh pravnih sredstev. Ker predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

5.Senat Ustavnega sodišča je navedeni sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude