Jedro

Ugotovitev rednega šolanja je podlaga za določitev preživnine za tožnico do dopolnjenega 26. leta starosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

S sodbami Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 102/2003 z dne 16.12.2002, Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 125/2004 z dne 10.2.2004 in Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 396/2004 z dne 18.11.2004, je bilo ugotovljeno toženčevo očetovstvo prve tožnice in mu naloženo plačilo preživnine zanjo za čas od 1.8.1984 do 30.9.1996. Odločitev sodišča prve stopnje o plačilu preživnine za čas po 1.10.1996 je bila razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje.

V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje tožencu naložilo plačilo preživnine za prvo tožnico za obdobje od 1.11.1997 do 31.5.1998 v mesečnem znesku 26.350,80 SIT, od 1.6.1998 do 31.3.1999 v mesečnem znesku 27.695,00 SIT in od 1.4.1999 do 9.4.2000 v mesečnem znesku 28.858 SIT.

Sodišče druge stopnje je delno spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo preživnine za čas od 9.4.1999 do 9.4.2000, v ostalem pa je toženčevo pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Kršitev postopka naj bi bila v tem, ker naj mu ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je svoj izostanek zaradi bolezni na obravnavi 14.9.2005 opravičil, za 16.11.2005 pa ni prejel nobenega vabila. Toženec nadalje trdi, da so mu bile kršene človekove pravice, ker sodišče ni dovolilo izvedbe dokaza z DNA preiskavo. Tudi v izreku sodbe ni bilo natančno določeno, na katero in kakšno plačilo obveznosti je obsojen. Sodišče je tudi kršilo določila postopka, ko je toženi stranki priznalo kilometrino. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je prisodilo preživnino, ki tožnici ne gre. Preživninska obveznost do nje je prenehala, ko je dopolnila 18 let starosti. Tožnica se ni redno šolala, bila je samo vpisana, izpitov ni polagala, zato ji preživnina ne gre. Prisojena preživnina je tudi previsoka, ker je ne more plačati, saj je preživljal dva v zakonu rojena otroka, je bolan in ima le minimalno invalidsko pokojnino.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 do 2/2004) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Toženec v reviziji ponavlja trditve, ki jih je navedel v pritožbi. Nanje je v izpodbijani sodbi odgovorjeno in revizijsko sodišče sprejema pravilne razloge pritožbenega sodišča. Ne drži revizijska trditev, da se je toženec za narok dne 14.9.2005 opravičil in poslal zdravniško spričevalo. To je storil za narok 11.7.2005, ki ni bil opravljen, ne pa za obravnavo dne 14.9.2005, ko je bil pravilno vabljen v skladu z določbami 141. in 142. člena ZPP, a se je ni udeležil. Nerelevantna je toženčeva trditev, da sodišče ni dovolilo izvedbe dokaza z DNA preiskavo. Ta se nanaša na ugotovitev očetovstva, o tem pa je bilo že pravnomočno odločeno v prejšnjem postopku, ko je bila glede tega tudi toženčeva revizija zavrnjena. V obravnavanem postopku gre samo še za utemeljenost in višino preživnine za čas od 1.11.1997 dalje.

Toženec neutemeljeno očita izreku sodbe o preživnini nenatančnost in neizvršljivost. Tako v sodbi opr. št. II Ips 396/2004 kot v izpodbijani sodbi je že natančno obrazloženo, da je izrek preživninskega dela sodbe razumljiv in izvršljiv, saj je za posamezno obdobje povedano, kolikšna je preživnina. Več kot to, da je treba pri poravnavi preživnine upoštevati morebitne že plačane zneske, sodišče ni moglo izreči, saj toženec ni zatrjeval in ne izkazal, ali oziroma koliko je plačal na račun preživnine na podlagi začasne odredbe. Vsi očitki bistvenih kršitev določb pravdnega postopka so zato neutemeljeni. Odločitev o kilometrini oziroma pravdnih stroških pa ni procesno, ampak materialnopravno vprašanje, vendar pa revizija proti odločitvi o stroških ni dovoljena.

Po drugem odstavku 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR - PB, Uradni list RS št. 69/2004) so starši dolžna preživljati otroka tudi po polnoletnosti, če se redno šola. Toženčevo nasprotovanje presoji, da se je prva tožnica od 1.11.1997 do 8.4.1999 redno šolala, ni utemeljeno. Dejanske ugotovitve nižjih sodišč so, da je bila prva tožnica redno vpisana na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani v šolskih letih 1997/1998 in 1998/1999. Toženčevih trditev, da je bila tožnica samo vpisana, ni pa polagala izpitov, ugotovitve sodb nižjih sodišč ne potrjujejo. Materialnopravni zaključek o rednem šolanju v spornem obdobju je torej pravilen, sploh ob podatku o tožničinem poklicu, ki ga je dosegla. Podlaga za določitev preživnine tudi za sporni čas do dopolnjenega 26. leta starosti je torej podana. Neutemeljen pa je tudi očitek previsoke preživnine. Dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano so, da so znašale prvotožničine potrebe 60.000 SIT mesečno, njen lastni letni dohodek 30.000 SIT pa je pokrival še neupoštevane stroške nakupa študijskega gradiva. Ugotovljeno je nadalje, kolikšni so bili dohodki toženca in tožničine matere, pri čemer je ocenjeno, da so bili izenačeni, vendar toženčevi vseskozi višji od dohodkov druge tožnice. Stroškov lastnega zdravljenja toženec med postopkom ni dokazal, prav tako tudi ne trditev, da je v času od 1.11.1997 do 8.4.1999 še preživljal svoji zakonski hčerki. Upoštevaje torej ugotovljeno dejansko stanje revizijsko sodišče pritrjuje kot materialnopravno pravilni odločitvi o višini preživnine, ki je tožencu za sporno obdobje naložena v plačilo in ki ne dosega niti polovice prvotožničinih potreb. Tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava zato ni podan.

Na podlagi vse navedenega je revizijsko sodišče neutemeljeno toženčevo revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).