Jedro

Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v ZPP drugače določeno (1. odstavek 137. člena ZPP). Sklepa z dne

26.11.2004 toženki nista bila pravilno vročena, zato sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo izvajati sankcij zaradi toženkine neaktivnosti po pozivih, ki sta jih sklepa vsebovala. S (pravilnim) vročanjem pisanj (vabil, odločb, vlog nasprotnika) se zagotavlja uresničevanje načela kontradiktornosti oziroma načela obojestranskega zaslišanja, saj se preko vročitev stranka seznanja s potekom postopka, procesnimi dejanji druge stranke in sodišča. Kršitev pravil o vročanju je zato strogo sankcionirana in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj z opustitvijo (pravilne) vročitve stranki ni dana možnost (kvalificiranega - po pooblaščencu, ki si ga je sama izbrala) obravnavanja pred sodiščem (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 24.2.2005 izdalo dva sklepa: s prvim je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, z drugim pa zavrglo pritožbo. Zoper sklepa se je pravočasno pritožila tožena stranka. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi plačila sodnih taks navaja, da je s tem sklepom prvič obveščena, da naj bi ji bilo vročeno neko pisanje v zvezi z oprostitvijo plačila sodnih taks. To ni res in tudi citiranje zakona v zvezi z opravljeno vročitvijo ni potrebno. V prilogi pošilja potrebna dokazila o socialnem stanju.

Upa, da ji odločba ni bila izobešena kar na oglasno desko sodišča, pa o tem sploh ni bila obveščena. Ne more mimo dejstva, da ni bilo ugodeno njenemu predlogu za izločitev sodnice, saj je navedla vrsto argumentov, ki bi jih bilo treba upoštevati. Zahteva izredno pravno sredstvo za primer, če ne bo stekel postopek po njeni pritožbi z dne

19.11.2004. V nadaljevanju omenja določene pomanjkljivosti v postopku po zahtevi za izločitev sodnice in v zadevi VII P 2558/2000 (tudi na to zadevo se nanaša sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev). V pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe pa navaja, da je pod isto številko in datumom prejela že drugi sklep, v katerem se omenja sklep z dne 26.11.2004, ki ga ni prejela. Sicer pa je med tem zadeva že zastarala. S pritožbo na prejšnji sklep pa je poslala še dva izvoda pritožbe. Ve, da so na sodišču uvedli določene varčevalne ukrepe s pisarniškim materialom. Sodnica pa je očitno formalist brez primere.

Sklepa z dne 26.11.2004 ni prejela. Glede na dosedanjo prakso ve, kako pošta posluje, zato dvomi, da je bila iz vložišča pošta sploh poslana. Ponovno pooblašča moža, da jo zastopa do konca postopka.

Pritožbi sta utemeljeni. Izdana sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks in o zavrženju pritožbe sta posledica neodreagiranja tožene stranke na dva sklepa sodišča z dne 26.11.2004, s katerima jo je pozvalo, da vloži še en izvod pritožbe (ker jo bo sicer sodišče zavrglo) in da predloži dokaze o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih gospodinjskih članov, zadnjo odločbo o dohodnini in po potrebi še druge dokaze. Kot izhaja iz podatkov spisa, sta bila sklepa vročena toženki v skladu s 142. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 141. členom ZPP: ker vročevalec toženke ni našel na njenem naslovu, prav tako pa tudi ne odraslih članov njenega gospodinjstva, ji je pustil v hišnem predalčniku obvestilo, naj bo dne 4.12.2004 med 9.00 in 10.00 v stanovanju, da sprejme pisanje. Ker tudi potem tožene stranke ni našel, je vročevalec pisanje izročil pošti toženkinega prebivališča, v hišnem predalčniku pa pustil obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti. Ker toženka pisanja ni dvignila v 15 dneh, je sodišče v skladu z 2. odstavkom 141. člena štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšna vročitev ni bila pravilna - ne zato, ker bi toženka pisanja ne prejela (saj se po zakonu šteje, da ga je), pač pa zato, ker je toženka dne 20.10.2004 za zastopanje v tem postopku pooblastila svojega moža S.L.. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v ZPP drugače določeno (1. odstavek 137. člena ZPP). Sklepa z dne 26.11.2004 torej toženki nista bila pravilno vročena, zato sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo izvajati sankcij zaradi toženkine neaktivnosti po pozivih, ki sta jih sklepa vsebovala. S (pravilnim) vročanjem pisanj (vabil, odločb, vlog nasprotnika) se zagotavlja uresničevanje načela kontradiktornosti oziroma načela obojestranskega zaslišanja, saj se preko vročitev stranka seznanja s potekom postopka, procesnimi dejanji druge stranke in sodišča. Kršitev pravil o vročanju je zato strogo sankcionirana in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj z opustitvijo (pravilne) vročitve stranki ni dana možnost (kvalificiranega - po pooblaščencu, ki si ga je sama izbrala) obravnavanja pred sodiščem (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je zato moralo izpodbijana sklepa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje sklepa z dne 26.11.2004 pravilno vročiti - torej toženkinemu pooblaščencu. Na druge pritožbene trditve (izločitev sodnice, morebitne nepravilnosti v postopku po zahtevi za izločitev sodnice, kot tudi ne morebitnih nepravilnosti postopka do izdaje sodbe prve stopnje), pritožbeno sodišče posebej ne odgovarja, saj se izpodbijanih sklepov ne tičejo in zato tudi ne morejo vplivati na odločitev.