Jedro

Izvedenec je pri izračunu izhodiščne vrednosti parcel upošteval, da se nujna pot ustanavlja za trajno obdobje, da bo vpisana v zemljiško knjigo, da se lahko prenaša na pravne naslednike, da gre za eno lastniško nepremičnino na gospodujočem zemljišču in s tem za manjše število uporabnikov, in da gre za srednjo povprečno stopnjo obremenjenosti služečih zemljišč.

Če se nujna pot določi po že obstoječi poti, je pri izračunu nadomestila treba upoštevati tudi vrednost zgrajene poti ter število subjektov, ki imajo pravico pot uporabljati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za potrebe parcele št. 50/12 k. o. ... kot gospodujoče nepremičnine, ki je v solasti A. A. in B. B., v korist vsakokratnega lastnika te parcele dovolilo nujno pot, ki poteka po obstoječi asfaltni poti - po delu parcele št. 49/10 k. o. ... kot služeče nepremičnine, ki je v lasti nasprotnega udeleženca C. C. in sicer od parcele št. 235/5 do podaljška linije, ki določa del meje med parcelo 49/2 in 50/17, vse k. o. ..., v skupni dolžini 121,28 EUR in površini 486 m2 (I. točka izreka). Skica sodnega izvedenca, iz katere je razviden potek poti, je sestavni del sklepa (II. točka izreka). Uporabo nujne poti je sodišče dovolilo za dostop za hojo in vožnjo z vsemi povprečnimi motornimi vozili, ki so potrebna za gospodinjstvo in intervencijskimi vozili, vseh nosilnosti od 8-10 ton/os (III. točka izreka). Predlagateljema je naložilo, da nasprotnemu udeležencu v roku 30 dni za dovoljeno nujno pot na služeči nepremičnini nerazdelno plačata nadomestilo v višini 3.097,44 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Da ne bi prišel v procesno stisko, sklep izpodbija v celoti, dejansko pa sam obseg nujne poti ni sporen, sporna je le višina nadomestila, ki sta mu ga dolžna plačati predlagatelja.

Nadomestilo je po mnenju nasprotnega udeleženca prenizko, ker ne upošteva, da gre za dodatno (deveto) obremenitev nepremičnine. Sodišče prve stopnje bi moralo glede na ustaljeno prakso nadomestilo odmeriti v višini tretjine oziroma 40 % zemljišča. Ne strinja se z argumentacijo sodišča prve stopnje iz 25. točke obrazložitve. Upoštevano tudi ni, da izvedenec od julija 2022 dalje ni upošteval nikakršnega gibanja cen, kljub temu, da je znano, da ob preko 10% letni inflaciji denar vsak mesec izgubi na vrednosti skoraj 1 % in da je v pol leta od ocene do zaključka postopka gotovo vrednost nepremičnin zrasla. Prepričan je, da sodišče favorizira predlagatelja. Prispevek predlagateljev za ureditev udobne vožnje (preplastitev z asfaltom) pa ne vpliva na premoženjsko škodo (prikrajšanje) udeleženca, ker je svoje stavbno zemljišče izgubil za vsakršno rabo in ga namenja predlagateljem za vožnjo.

3. Na vročeno pritožbo predlagatelja in udeleženec Občina Dol pri Ljubljani niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelja sta v tem postopku zahtevala ustanovitev nujne poti s pravico hoje in vožnje z vsemi vozili po parcelni št. 49/10 in po parcelni št. 49/11 v korist njune parcele št. 50/12, vse k. o. ... Nujna pot po drugi parceli in nadomestilo za njeno uporabo v višini 27,28 EUR sta že pravnomočno določeni. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo še nujno pot po prvi parceli in nadomestilo za uporabo te parcele.

6. Pritožbena trditev, da je nadomestilo odmerjeno neodvisno od obsega (dodatne devete) obremenitve ne drži. Sodišče prve stopnje je namreč tudi za parcelo št. 49/10 glede izhodiščne cene upoštevalo izvedensko mnenje, v katerem je izvedenec nadomestili izračunal za obe parceli. Izvedenec je pri izračunu izhodiščne vrednosti parcel upošteval, da se nujna pot ustanavlja za trajno obdobje, da bo vpisana v zemljiško knjigo, da se lahko prenaša na pravne naslednike, da gre za eno lastniško nepremičnino na gospodujočem zemljišču in s tem za manjše število uporabnikov, in da gre za srednjo povprečno stopnjo obremenjenosti služečih zemljišč (22. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ob uporabi tržne metode je izvedenec vrednost obeh obremenjenih zemljišč ocenil na 108,00 EUR/m2. Ker pa se zemljišče parc. št. 49/10 k. o. ... dejansko (ne pravno)1 že uporablja kot lokalna javna pot, čeprav gre po namenski rabi za stavbno zemljišče, ga je izvedenec ocenil na 40 % vrednosti gradbene parcele2. 7. Pritožnik neutemeljeno kritizira obrazložitev sodišča prve stopnje v 25. točki, ki je sprejelo argumentacijo izvedenca, da je nasprotni udeleženec s tem, ko je prvotno nerazvito zemljišče odmeril na gradbene parcele in odmeril cesto, pridobil na vrednosti posameznih parcel v primerjavi s celotno vrednostjo prvotno nerazvitega zemljišča, neglede na to, da je zemljišče, ki ga je odmeril za cesto izgubilo na vrednosti, saj so ostala zemljišča na „račun ceste“ vrednost pridobila. Če ceste ne bi bilo, posamezne parcele ne bi bilo mogoče prodati kot zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš. Pritožbeno sodišče lahko le pritrdi tej prepričljivi in logični argumentaciji. Pri tem izvedenec upošteva vsa posamezna zemljišča, vezana na cesto, in ne le zemljišča predlagateljev, kar hoče prikazati nasprotni udeleženec, ko poudarja, da je korist zaradi ceste ostala predlastniku oziroma predlagateljema in ne nasprotnemu udeležencu. Glede na to, da je bil nasprotni udeleženec tisti, ki se je odločil predmetno parcelo nameniti za pot (za potrebe drugih gradbenih parcel), pa se v pritožbi tudi ne more uspešno sklicevati na to, da je to stavbno zemljišče izgubil za svojo rabo. Poleg tega nasprotni udeleženec na pojasnilo izvedenca, da je s parcelacijo nerazvito zemljišče pridobilo na vrednosti pri posameznih parcelah, izgubilo pa je na vrednosti konkretnega dela zemljišča, ki je namenjeno cesti, saj je izkoriščanje stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb večja kot za prometno infrastrukturo, ni imel več pripomb. Pavšalne pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da mu je treba nadomestilo odmeriti v višini tretjine oziroma 40 % zemljišča (kot bo ocenil izvedenec po napotkih sodišča) glede na dolgoletno ustaljeno prakso, ki je niti ne navede, zato ni mogoče upoštevati.

Če se nujna pot, tako kot v obravnavanem primeru, določi po že obstoječi poti, je pri izračunu nadomestila treba upoštevati tudi vrednost zgrajene poti ter število subjektov, ki imajo pravico pot uporabljati.3 Pravnorelevantno merilo, ki ga je treba upoštevati je torej število uporabnikov (9 priključkov), na katere se deli nadomestilo in ne velikost gospodujočih parcel, kot tudi zmotno meni nasprotni udeleženec. Glede na citirano sodno prakso in dejstvo, da sta obe strani izkazali, da sta deloma prispevali k nastanku obravnavane poti, je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo izvedenčev izračun, ki vključuje vlaganja (s strani predlagateljev asfaltiranje), pri čemer sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da udeleženci na ta izračun niso imeli pripomb.

8. Neutemeljene pa so tudi pripombe pritožnika, da bi moralo biti nadomestilo odmerjeno tako, da se upošteva mesečno spreminjanje vrednosti. Pritožnik ne ugovarja, da so uradni podatki o gibanju cen, ki jih je uporabil izvedenec, na razpolago le vsakih 6 mesecev. Glede na izvedenčevo ugotovitev, da se v letu 2022 beleži 12% upad transakcij, kar pomeni, da so začele cene nepremičnin stagnirati, pa je tudi neutemeljeno zavzemanje nasprotnega udeleženca, da bi moral izvedenec junijski znesek korigiral z inflacijskim faktorjem. Podatkov, ki bi kazali nasprotno od ugotovitev izvedenca, pa ne predloži. 9. Noben od uveljavljenih pritožbenih razlogov tako ni podan. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak, ne pri vodenju postopka, ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva. Zaključkov sodišča prve stopnje neutemeljeni in pavšalni pritožbeni očitki z ničemer ne omajejo. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Ker nasprotni udeleženec v pritožbenem postopku ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

1 Ni sporno, da je Občina Dol pri Ljubljani z Odlokom z dne 19. 11. 1998 (Uradni list RS, številka 75/1998) in kasneje ponovno z Odlokom z dne 4. 7. 2014 (Uradni list RS, številka 50/2014) parcelo številka 49/10 k. o. ... kategorizirala kot lokalno javno pot številka ..., a občina ne prvič ne drugič postopka razlastitve ni izvedla, od nasprotnega udeleženca zemljišča ni odkupila, zato gre za neustavna odloka, zemljiškoknjižni lastnik parcele pa je še vedno nasprotni udeleženec. 2 Enako je ocenil tudi zemljišče parc. št. 49/11 k. o. ..., ki je bilo prav tako namenjeno cesti in se je uporabljalo kot cesta. 3 VSL sklep I Cp 6375/2005 z dne 22. 3. 2006 in tudi VSL sklep I Cp 3266/2009 z dne 27. 1. 2010, VSL sklep I Cp 63/2009 z dne 18. 3. 2009.