Jedro

Če se izkaže, da so utemeljene navedbe tožnika, da dela, ki bi ga moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi, sploh ni (da gre za fiktivno pogodbo), je pogodba o zaposlitvi lahko nična. Kar mora sodišče prve stopnje presojati po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi tožnika se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem (zavrnilnem) delu ter v odločitvi o stroških postopka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem (ugodilnem) delu potrdi. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odpovedni razlog v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 13.9.2006 neutemeljen. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 937,73 EUR, v roku osmih dni od izdaje sodbe dalje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje do plačila.

Zoper sodbo se pritožujeta obe stranki.

Tožnik se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v zavrnilnem delu spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da jo v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je ves čas postopka dokazoval, na kakšen način je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, navedel pa je tudi razlog, zakaj je podpisal ponujeno pogodbo. Bil je prisiljen podpisati ponujeno pogodbo o zaposlitvi, saj ni mogel tvegati prenehanja delovnega razmerja, ker je hotel ohranitev zaposlitev in socialno varnost zase in za svoje otroke. Šele po prihodu v X je ugotovil, da so ga prevarali. Kot izhaja iz izvedenih dokazov, mu je bila izdana nezakonita oziroma fiktivna pogodba, delovno mesto v obratu X ni sistemizirano, na sedežu v Y pa je zasedeno. Dela zanj ni, šele na njegovo izrecno insistiranje mu je vodja logistike D.M. izstavil opis nekaterih nalog, ki naj bi jih opravljal, in sicer šele 16.11.2006. Nova pogodba se sploh še ni začela izvajati, dnevno se vozi na delo v X in samoiniciativno išče zadolžitve. Meni, da ima pravico zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je šlo za nezakonito ravnanje tožene stranke, ki ne more uživati pravnega varstva, saj gre za zlorabo pravic. Sodišče je spregledalo, da je šlo za fiktivno pogodbo, čigar posledica je bila šikaniranje tožnika oziroma celotnega vodilnega kadra pri toženi stranki. Prepričan je, da bi sodišče moralo ugotavljati ustreznost ponujene zaposlitve. Sodišče dokazov v zvezi s tem ni izvedlo, že na podlagi izvedenih dokazov pa je mogoče zaključiti, da delovnega mesta vodje skladiščne dejavnosti v obratu X ni. S sprejemom ponudbe za ustrezno zaposlitev delavec sklene novo pogodbo o zaposlitvi in stranki jo začneta izvajati. Zato je zakonodajalec v 3. odstavku 90. člena ZDR predvidel, da delavec lahko izpodbija le utemeljenost odpovednega razloga, ne pa odpovedi v celoti. V primeru neustreznosti nove zaposlitve oziroma celo fiktivnosti pogodbe o zaposlitvi, pa je zaščita delavca drugačna in lahko zahteva ugotovitev nezakonitost odpovedi pogodbe v celoti. V nasprotnem primeru (če se bo izoblikovala drugačna sodna praksa), bodo delavci ponovno prikrajšani pri uveljavljanju sodnega varstva. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka se pritožuje zoper sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu iz pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava, napačnih procesnih določil, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zoper sklep o stroških. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne v novo sojenje, oziroma spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določil postopka, ker ima sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti. Zato in zaradi neupravičene zavrnitve dokaznih predlogov pa je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo napačno oziroma nepopolno. Navaja, da je toženi stranki grozil stečaj, zato je uprava ravnala pravilno in racionalizirala poslovanje ter ga organizacijsko spremenila. Edini član uprave M.B. je organiziral poslovanje tako, da je zadolžitve pooblaščenca za okolje prenesel na K.J., ki ta dela opravlja, poleg del, ki jih je že prej opravljala, tožniku pa je ponudil novo zaposlitev. Brez podlage v listinskih dokazih in izpovedbah prič je verjelo tožniku, da mu obvestilo o nameravani odpovedi ni bilo vročeno, tožnik je namreč odklonil prevzem in podpis obvestila, kar je razvidno iz zaznamka in podpisov na obvestilu. Sodišče ni zaslišalo priči K.J. in I.K., ki bi lahko izpovedali, da je K.J. prevzela naloge s področja varovanja okolja, ne drži pa tudi obrazložitev, da K.J. ni izpolnjevala zahtevanih pogojev, saj je s strani zunanjih institucij dne 11.12.2006 pridobila pooblastila. Glede pisnih odredb z dne 14.11.2006, 16.11.2006 in 18.11.2006 navaja, da šlo le za primopredajo, ki ni bila možna prej zaradi bolniškega staleža tožnika. Sodišče v dokaznem postopku tudi ni preverilo, da je bilo tožniku pooblastilo preklicano. Nekritično je sledilo navedbam tožnika o šok terapiji zoper vodilne delavce. Neupravičeno je dvomilo v verodostojnost priče M.B. glede sklepov z dne 7.9.2006. Evidenca sklepov je interna zadeva podjetja v pristojnosti uprave. M.B. je jasno izpovedal, da je bil pravilnik sprejet 7.9.2006 in z istim dnem pričel veljati. Nevzdržno je stališče, da bi moral biti tak akt objavljen in da bi z dnem objave stopil v veljavo. Tudi ne drži, da pravilnik ni prinesel nobenih sprememb na mikro nivoju. Prišlo je do dopolnitve sistemizacije, kar je razvidno iz opisa delovnega mesta K.J. pod šifro DM 808, DM 701 IN DM 803. Sodišče tudi nekritično ocenjuje višino oziroma zmanjšanje stroškov s povračilom stroškov prevoza na delo. Ne strinja se tudi z odločitvijo o stroških postopka. Tožnik je uspel kvečjemu s 50 %, zato so stroški odmerjeni previsoko. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba tožnika je utemeljena, pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbah, pri tem pa je skladno z določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V zvezi s pritožbenim očitkom o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podan. Po oceni pritožbenega sodišča ima sodba razloge v vseh odločilnih dejstvih in med njimi ni nasprotja, sodba pa nima takšnih pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ter iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi in hkrati na podlagi 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) ponudila novo pogodbo za delovno mesto vodje skladiščne dejavnosti v X, ki jo je tožnik podpisal 13.9.2006. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je novo delovno mesto za tožnika ustrezno, glede na določbo 3. odstavka 90. člena ZDR, saj se je zanj zahtevala enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe kot za prejšnje delovno mesto. Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča je sodno varstvo v takem primeru zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga (3. odstavek 90. člena ZDR), saj delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko ohranja zaposlitev pri delodajalcu.

Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bilo tožniku s strani direktorja tožene stranke z dne 12.9.2006 predlagana sporazumna razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi z opozorilom, da če sporazuma ne podpiše, mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi s ponudbo nove za delovno mesto vodje skladiščne dejavnosti v X. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se razlogov za reorganizacijo ne more presojati, saj gre za poslovno odločitev tožene stranke, v katero sodišče nima pristojnosti posegati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da na dan odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožena stranka ni niti formalno, niti dejansko prenesla vseh nalog iz področja varovanja okolja na K.J., ki naj bi naloge prevzela poleg svojih nalog na delovnem mestu vodje sistemov. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da ni pravilna ugotovitev o obstoju potreb po delu tožnika na dan odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Bistveno je, da na dan odpovedi potreba po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi ni prenehala, saj dela, ki jih je opravljal tožnik po pogodbi o zaposlitvi z dne 28.1.2005 še niso bila prenešena na drugo delavko. Sodišče prve stopnje je tak zaključek, z navedenim pa se strinja tudi pritožbeno sodišče, napravilo na podlagi izvedenih dokazov. Pritožba tudi neutemeljeno uveljavlja, da iz izpovedi priče M.B. izhaja, da je obenem s sprejemom pravilnika o organizaciji prišlo do dopolnitve sistemizacije, kar je razvidno iz opisa delovnega mesta K.J.. Kot je razvidno iz listih v spisu (priloga B14) je datum izdaje opisa delovnega mesta pod šifro DM 808 (vodja opravljanja s sistemi in okoljem) oktober 2006. Torej šele potem, ko je bila tožniku že odpovedana pogodba o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje upravičeno dvomilo v verodostojnost izpovedbe priče M.B.. Pritožbeno sodišče se tudi strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni obstajal niti razlog ekonomske narave in so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene. Cena dela tožnika ter prevoznih stroškov za prevoz na delo na delovno mesto, ki je oddaljeno od tožnikovega prebivališča več kot 100 km v eno smer, presega celo višino plače, ki jo je tožnik prejemal na prejšnjem delovnem mestu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani (ugodilni) del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožnik je zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je tožnik ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi podpisal, delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je ugotovilo neutemeljenost odpovednega razloga, višji zahtevek pa je zavrnilo.

Obseg sodnega varstva delavca, ki sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas je urejen v 3. odstavku 90. člena ZDR, ki mu daje pravico pred pristojnim sodiščem izpodbijati le utemeljenost odpovednega razloga, pri čemer je sodna praksa Vrhovnega sodišča zavzela že jasno stališče. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oživi stara pogodba, s tem pa preneha veljati nova pogodba o zaposlitvi.

Vrhovno sodišče je v zadevi opr. št. VIII Ips 422/2006 z dne 13.3.2007 opozorilo tudi na to, da ZDR in Obligacijski zakonik (OZ, Ur. l. RS št. 83/2001 in naslednji) ne določata, da bi že zaradi ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati nova pogodba o zaposlitvi z istim delodajalcem ali da bi ta postala nična. Izpodbojnost nove pogodbe mora upravičenec v vsakem primeru izrecno uveljavljati, česar pa tožnik v konkretnem primeru ni storil. Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj nove oziroma odpovedane pogodbe o zaposlitvi, je potrebno upoštevati določilo 11. člena ZDR, ki napotuje na uporabo splošnih pravil civilnega prava, če ZDR ali drugi zakon ne določa drugače. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je urejeno v 75. in nadaljnjih členih ZDR ter v 12. do 14. členu ZDR, v katerih je urejena ničnost oziroma izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi. Pri tem niti ZDR niti OZ ne določata, da zaradi ugotovitve utemeljenosti odpovednega razloga, nova pogodba o zaposlitvi preneha veljati ali da postane nična.

Po določbi 13. člena ZDR pazi sodišče po uradni dolžnosti na ničnost pogodbe o zaposlitvi, nanjo pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Po določbi 86. člena OZ je pogodba nična, če nasprotuje Ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom - razen, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo, ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Glede na zatrjevanje tožnika, da dela, ki bi ga moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi sploh ni (in da gre torej za fiktivno pogodbo), ima pritožbeno sodišče pomisleke, ali ne gre v konkretnem primeru za zlorabo pravic, oziroma ali ne gre v tem primeru za ničnost pogodbe. Sodišče prve stopnje glede na sodno prakso vrhovnega sodišča, da je v takšnih primerih sodno varstvo bistveno zoženo, ni ugotavljalo, ali je pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnik podpisal, fiktivna. Če držijo trditve tožnika, da dejansko zanj dela po pogodbi o zaposlitvi v obratu X ni, bi sodišče z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka pritrdilo toženi stranki, ki bi na ta način izigrala postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Sodišče prve stopnje se je do trditev tožnika, da dela zanj v obratu X, sploh ni opredelilo, niti ni ugotavljalo dejanskega stanja.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 355. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem (zavrnilnem) delu. Posledično zaradi take odločitve je razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka. V ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek v navedeni smeri in nato o zadevi ponovno odločiti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP pridržano za končno odločbo.

Pritožbeno sodišče je del sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo kljub določbi iz 1. odstavka 30. člena ZDSS-1, po kateri zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov ali drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je predvsem z vidika smotrnosti in ekonomičnosti primerneje, da se dokazni postopek dopolni pred sodiščem prve stopnje.