Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo plačilo premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe, začne obveznost zavarovalnice teči na dan, v pogodbi določen kot dan začetek zavarovanja.

S pritožbenimi trditvami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo klavzule, navedene na polici, iz katere izhaja, da šteje dogovor o obročnem plačilu premije z zapadlostjo obroka po datumu sklenitve zavarovalne police za dogovor o takojšnjem plačilu prvega obroka premije, tožena stranka ne more uspeti. Zavarovalna pogodba se sme odmakniti samo od tistih zakonskih določb o zavarovalni pogodbi, v katerih je to izrecno dopustno, ter od tistih, ki pogodbenikom omogočajo ravnati tako, kakor hočejo, zato je sklicevanje na avtonomijo urejanja pogodbenih razmerij neutemeljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 1.056,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2015 dalje do plačila.

II. V preostalem delu se, glede plačila 408,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2015 dalje do plačila, tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne.

2. Zoper I. točko izreka sodbe se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka, ki višjemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo odstopi v ponovno odločanje, s stroškovno posledico.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za gospodarski spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7. Pravdni stranki sta imeli sklenjeno zavarovalno pogodbo za obvezno avtomobilsko zavarovanje s priključenim zavarovanjem AO plus. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je bila prva polica kasko zavarovanja št. 001 sklenjena za obdobje od 31. 3. 2014 do 31. 3. 2015 (v nadaljevanju jo bo višje sodišče poimenovalo kot prvo polico), po njenem poteku pa je bila sklenjena polica št. 002 (v nadaljevanju druga polica). V nadaljevanju sodišče prve stopnje ugotavlja, da je v prvi polici naveden začetek kritja 31. 3. 2015. Na tem mestu višje sodišče ugotavlja, da je (upoštevaje obrazložitev sodbe v nadaljevanju, v kateri se sodišče stalno sklicuje na številko prve police), v navedeni uvodni ugotovitvi sodišča prve stopnje očitno prišlo do pomotne zamenjave številk zavarovalnih polic in je bila torej druga polica sklenjena za obdobje 31. 3. 2014 do 31. 3. 2015. Ker se (kar tudi iz nadaljnje obrazložitve izpodbijane sodbe jasno izhaja) pravno pomembno vprašanje v tej zadevi nanaša zgolj na prvo polico, višje sodišče ugotavlja, da absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Spor okrog vprašanja, ali je obveznost zavarovalnice izplačati zavarovalnino podana, se namreč nanaša samo na prvo polico (s št. 001). Ta pa je bila, kot je v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ugotovilo sodišče, sklenjena 2. 4. 2015. 8. V sodbi so bila ugotovljena še naslednja za odločitev pomembna dejstva: tožeča stranka se je s podpisom police zavezala, da bo premijo poravnavala obročno. Prvi obrok je zapadel v plačilo 15. 4. 2015, a ga je tožeča stranka poravnala šele 21. 4. 2015, po opominu tožene stranke. Vozilo tožeče stranke je bilo v prometni nesreči udeleženo dne 10. 4. 2015. 9. Sodišče prve stopnje je spor rešilo na podlagi drugega odstavka 937. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), po katerem začne, če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Sodišče prve stopnje je, glede na ugotovljeno dejstvo, da je plačilo prvega obroka premije zapadlo v plačilo po sklenitvi pogodbe, odločilo, da je bilo plačilo zavarovalne premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe ne glede na klavzulo ... tožene stranke in njene trditve, da je bilo plačilo dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe.

10. Upoštevaje dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje v 10. točki obrazložitve, ki je ni mogoče izpodbijati, in sicer da je bilo plačilo premije dogovorjeno v obrokih in to po sklenitvi pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo drugi odstavek 937. člena OZ in ne prvega odstavka istega člena, za katerega uporabo se v pritožbi zavzema tožena stranka.(1) S pritožbenimi trditvami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo klavzule, navedene na polici, iz katere izhaja, da šteje dogovor o obročnem plačilu premije z zapadlostjo obroka po datumu sklenitve zavarovalne police za dogovor o takojšnjem plačilu prvega obroka premije, pa tožena stranka ne more uspeti. Zavarovalna pogodba se sme odmakniti samo od tistih zakonskih določb o zavarovalni pogodbi, v katerih je to izrecno dopustno, ter od tistih, ki pogodbenikom omogočajo ravnati tako, kakor hočejo (prvi odstavek 924. člena OZ), zato je sklicevanje na avtonomijo urejanja pogodbenih razmerij neutemeljeno. Uporaba materialnega prava, za katero se zavzema tožena stranka, tudi ne bi bila v korist v tem razmerju šibkejši stranki. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pravilno upoštevalo drugi odstavek 937. člena OZ, klavzule tožene stranke ... pa ne, je zato pravilna in zakonita.(2)

11. Tožena stranka izpodbija tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, v kateri je ugotovljeno, da tožena stranka z ničemer ni izkazala priglašenih pravdnih stroškov za poštnino in fotokopije. Pritožnica niti ne trdi, da bi to storila, pač pa meni, da bi sodišče, ob splošno znanem dejstvu, da stroški papirja in tiskanja izvodov za stranke in sodišče nastajajo, vsaj pavšalno priglašeni znesek moralo priznati. Vendar za to v določilih ZPP (za razliko od odvetniške tarife) ni podlage. Določba drugega 163. člena ZPP namreč jasno določa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Postavljena zahteva tožene stranke ne dosega standarda take opredeljenosti, kot izhaja iz podatkov spisa, pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka uveljavljanih materialnih stroškov ni z ničemer izkazala (čeprav je bilo materialno trditveno in dokazno breme na njej).

12. Pritožba tožene stranke je neutemeljena. Zato jo je višje sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). V zvezi z odgovorom na pritožbo pa višje sodišče ugotavlja, da se je tudi tožeča stranka spustila v razpravo o dejanskih vidikih spora in z odgovorom ni pripomogla k odločanju o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP). Tudi tožeča stranka zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Op. št. (1): Prvi odstavek 937. člena OZ določa: (1) Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po vplačilu premije.

Op. št. (2): Podobno tudi sklep VS RS II Ips 298/2009 z dne 3. 12. 2012.