Jedro

Ker je imela toženka sama dostop do poštnega predala, je bila sama dolžna poskrbeti za ustrezno organizacijo praznjenja poštnega predala. Zato je bil riziko morebitnih napačnih izjav poštnih uslužbencev na njej.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 13. 4. 2015 je sodišče prve stopnje zavrnilo toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja ni dopustilo možnosti, da bi pri dostavi pošte prišlo do napake s strani poštnih uslužbencev. Možnost napak je toženka dokazovala z obvestilom Odvetniške zbornice Slovenije, do katerega se je zgolj pavšalno opredelilo. Poudarja, da izpovedba poštnih uslužbencev in iz njihove strani izpolnjena povratnica ne moreta biti odločilna dokaza. Sodišče naj bi se odločilo spregledati dejstvo, da se napake poštnih uslužbencev dogajajo. Vztraja na stališču, da je toženka oziroma njen pooblaščenec za sprejem pisanj ravnal z zadostno mero skrbnosti, napaka poštnih uslužbencev pa ne more iti v njeno breme.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka, pa zaradi tega izgubi pravico opraviti kakšno pravno dejanje (prvi odstavek 116. člena ZPP(1)). Sodna praksa in pravna teorija sta izoblikovali stališče, da upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko predstavlja vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, ob tem, da ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če ga je mogoče pripisati naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je utemeljena le, če zamuda izvira iz dogodka, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti (pogoj nekrivde) ni mogla niti predvideti niti preprečiti.(2)

6. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je bila pošiljka (tožba s pozivom na odgovor) toženki (na podlagi fikcije) pravilno vročena dne 1. 5. 2014, rok za odgovor na tožbo pa je iztekel 2. 6. 2014. Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov nadalje zaključilo, da toženka(3) upravičenega razloga za zamudo ni uspela izkazati. Da je bilo toženki obvestilo o pošti puščeno v poštnem predalu dne 16.4.2014, samo pisanje pa dne 5. 5. 2014, je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izpolnjene poštne povratnice, ki v skladu s 224. členom ZPP predstavlja javno listino. Zakaj toženki ni uspelo dokazati trditve, da pisanja vse do 9. 7. 2014 v poštnem nabiralniku ni bilo, je prepričljivo pojasnjeno (predvsem) v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker je imela toženka sama dostop do poštnega predala, je bila (tudi po prepričanju pritožbenega sodišča) dolžna poskrbeti za ustrezno organizacijo praznjenja poštnega predala in je bil tudi riziko morebitnih napačnih izjav poštnih uslužbencev na njej. V zvezi s toženkinimi trditvami, da pri vročanju pošte lahko prihaja do nepravilnosti, je prav tako že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so le-te presplošne (in kot take neprepričljive). Toženka bi namreč morala izkazati, da je do nepravilne vročitve(4) prišlo ravno v konkretnem primeru, česar pa ji (glede na zaključke sodišča prve stopnje) ni uspelo. Pritožba tako v ničemer ne omaje zaključkov sodišča prve stopnje o neizkazanosti potrebne skrbnosti in posledičnem neobstoju utemeljenega (upravičenega) razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 164. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP). Tudi tožnik sam krije svoje stroške nastale z vložitvijo odgovora, saj ni ta v ničemer pripomogel k predmetni odločitvi o toženkini pritožbi (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): glej Aleš Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2005, prva knjiga, str. 478, in VSL sklep III Cp 1963/2000 z dne 21.2.2001. Op. št. (3): Ki je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje kot upravičen razlog za zamudo navedla, da je poštni predal redno pregledovala in da pošte v poštnem predalu pred 9. 7. 2014 ni bilo.

Op. št. (4): Trditve o nepravilni vročitvi so tudi sicer (prvenstveno) razlog za izpodbijanje končne odločbe (in ne postopka za vrnitev v prejšnje stanje).