Jedro

Koncesija, podeljena v skladu s 17. členom ZTel, se po uradni dolžnosti in brez javnega razpisa v roku 1 leta od uveljavitve ZTel-1 nadomesti z dovoljenjem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper dovoljenje za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev z dne 29. 4. 2002, s katerim je tožena stranka po uradni dolžnosti v skladu z 29., 44. in 149. členom Zakona o telekomunikacijah – ZTel-1 (Ur. l. RS, št. 30/01) nadomestila koncesijo, podeljeno tožeči stranki na podlagi 17. člena Zakona o telekomunikacijah – ZTel (Ur. l. RS, št. 35/97).

2. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da je izdano dovoljenje pravilno in zakonito ter v skladu s pravnomočno sodno prakso Upravnega sodišča (zadevi U 1053/2002 in U 2222/2002).

3. Tožeča stranka v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da naj bi bilo z izpodbijanim dovoljenjem enostransko in nedopustno poseženo v že pridobljene pravice po odločbi z dne 15. 2. 1999, izdani na podlagi 17. člena ZTel ter Uredbe o dodelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM (Ur. l. RS, št. 49/97 in 24/2000) ter dne 11. 10. 1998 sklenjeno koncesijsko pogodbo. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo (prej pritožbo) prereka navedbe tožeče stranke in predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bila v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, ki ima podlago v priloženih upravnih spisih, in na katerega je Vrhovno sodišče vezano, materialno pravo pravilno uporabljeno. Tožena stranka je, skladno z določbami 149. člena ZTel-1, koncesijsko pogodbo za izvajanje mobilnih javnih radijskih storitev po uradni dolžnosti nadomestila z dovoljenjem, in sicer v postopku brez javnega razpisa. ZTel-1 je namreč v prvem odstavku 149. člena določal, da koncesijo, podeljeno skladno s 17. členom ZTel, agencija po uradni dolžnosti nadomesti z dovoljenjem skladno s 44. členom tega zakona brez javnega razpisa, najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona; z izdajo dovoljenja pa sta se prenehala uporabljati koncesijski akt in koncesijska pogodba (tretji odstavek).

9. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in predloženih upravnih spisov, je bilo v postopku izdaje dovoljenja ugotovljeno in niti ni sporno, da je bila tožeči stranki na podlagi 17. člena ZTel po izvedenem javnem razpisu, z odločbo z dne 15. 2. 1999, podeljena koncesija za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja ter da je tožeča stranka dne 11. 10. 1998 z Vlado RS sklenila koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba je določala medsebojne pravice in obveznosti ter druga razmerja, povezana s postavitvijo digitalnega celičnega sistema mobilne telefonije GSM ter gradnjo potrebne infrastrukture za opravljanje storitev mobilne telefonije, ki je bila predmet koncesije, na ozemlju Republike Slovenije. Z izdajo izpodbijanega dovoljenja je tožena stranka izpolnila svojo obveznost, določeno v 149. členu ZTel-1. Dovoljenje je izdala ob upoštevanju določb ZTel-1, ki urejajo telekomunikacijsko omrežje, storitve in radiofrekvenčni spekter. Zato tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

10. Očitki revizije, da izpodbijano dovoljenje naj ne bi vsebovalo vseh pravic, ki jih je tožeča stranka že pridobila z odločbo in koncesijsko pogodbo, niso utemeljeni. Podlaga za izdajo dovoljenja je, kot že rečeno, ZTel-1. Ker so, kot izhaja iz izpodbijane sodbe in podatkov predloženih spisov, posamezne pravice in dolžnosti, za katere tožeča stranka navaja, da so bile urejene s koncesijsko pogodbo, urejene v ZTel-1, ki je veljal v času odločanja, jih tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo treba v dovoljenju še posebej navajati. Vrhovno sodišče pritrjuje stališčem sodišča prve stopnje, ki je ob presoji enakih tožbenih ugovorov navedlo, da je eventuelna zožitev oziroma zmanjšanje pravic v obsegu, kot ga določa ZTel-1, dopustno, saj ga določa zakon in velja od uveljavitve zakona dalje oziroma od izdaje dovoljenja, ne pa za nazaj. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevi X Ips 1179/2004 z dne 11. 3. 2009. 11. S tem je revizijsko sodišče presodilo navedbe revizije, ki so za odločitev odločilnega pomena (383. člen v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato se revizijsko sodišče do navedb o zakonu, ki ureja telekomunikacije, ZEKom, ki v času odločitve še ni veljal, ni opredeljevalo.

12. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato Vrhovno sodišče revizijskih navedb v tej smeri ni preizkušalo.

13. Vrhovno sodišče je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1, ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.