Jedro

V reviziji navedena vrednost spornega predmeta vsebuje tudi tista dela tožbenih zahtevkov glede nepremoženjske škode, v katerih je bilo tožnicama ugodeno. Pri tem tožnici nista ocenili vrednosti izpodbijanega dela sodbe. V utemeljitvi revizije ne navedeta deleža odgovornosti prve toženke, za katerega je po njunem mnenju pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ni navedena, revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali presega revizijski prag, ki je določen v drugem odstavku 367. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je med drugim odločilo, da sta toženki dolžni plačati prvi tožnici 6.259,38 EUR (prej 1.500.000 SIT) in drugi tožnici 4.172,92 EUR (prej 1.000.000 SIT) z zamudnimi obrestmi iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo ter obema tožnicama 1.658,73 EUR (prej 397.500 SIT) z zamudnimi obrestmi iz naslova odškodnine za premoženjsko škodo. Višji tožbeni zahtevek glede odškodnine za obe obliki škode in tožbeni zahtevek druge tožnice za plačilo denarne rente je zavrnilo. Tako je razsodilo, ker je ugotovilo, da se je mož prve tožnice oziroma oče druge tožnice smrtno ponesrečil pri delu pri prvi toženki in je tožnicama nastala nepremoženjska in premoženjska škoda zaradi smrti bližnjega. Prva toženka je za nesrečo odškodninsko odgovorna, saj je nabavljala plinske jeklenke, ki so nevarna stvar, ni pa izdelala navodil in elaboratov za ravnanje z njimi. Ocenilo pa je tudi, da je prispevek pokojnega k nastali nesreči zaradi njegovih dejanj 50%. Odmerjeno odškodnino iz naslova nepremoženjske škode in ugotovljeno škodo iz naslova premoženjske škode je znižalo skladno s soprispevkom pokojnega k nastali škodi.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnic, delno pa je ugodilo pritožbi toženk in sodbo prvostopenjskega sodišča med drugim spremenilo tako, da sta toženki dolžni plačati prvi tožnici 3.755,63 EUR (prej 900.000 SIT) in drugi tožnici 2.503,75 EUR (prej 600.000 SIT) z zamudnimi obrestmi iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo ter obema tožnicama 995,24 EUR (prej 238.500 SIT) z zamudnimi obrestmi iz naslova odškodnine za premoženjsko škodo. V ostalem delu je zavrnilo pritožbo toženk in v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Ocenilo je, da je pokojni ravnal skrajno malomarno, in presodilo, da je njegov prispevek k nesreči 70%. Skladno z navedenim soprispevkom je odškodnino znižalo.

Proti tej sodbi sta tožnici (iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka) vložili pravočasno revizijo. Predlagata, da ji revizijsko sodišče ugodi, razveljavi pritožbeno sodbo in zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo sojenje. V reviziji navajata, da bi moralo pritožbeno sodišče pri upoštevanju soprispevka dati večjo težo neaktivnosti prve toženke. Ni prispevala samo z opustitvijo dolžnosti priprave navodila in elaborata za varno ravnanje s plinskimi jeklenkami, temveč je tudi nabavljala plinske jeklenke, in je vedela oziroma bi morala vedeti za namen za katerega se nabavljajo. Prispevek prve toženke k nastanku nesreče je tako večji. Pritožbeno sodišče je storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je ocenilo, da je pokojni ravnal skrajno malomarno, in ni obrazložilo kateri so elementi skrajne malomarnosti oziroma kaj pod tem pojmom razume, zato se sodbe v tem delu ne more preizkusiti.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP)), ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko pravdna stranka izčrpa svojo ustavno varovano pravico do pritožbe. Ker je torej naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi, je omejeno in je dovoljeno samo v tistih primerih, ki jih ZPP posebej določa. V premoženjskih sporih, za kar gre v tej pravdi, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,92 EUR (prej 1.000.000 SIT - drugi odstavek 367. člena ZPP). Kot vrednost spornega predmeta se vzame samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Tožnici sta s tožbo uveljavljali več zahtevkov. Vsaka plačilo 37.556,33 EUR (prej 9.000.000 SIT) odškodnine za nepremoženjsko škodo in obe skupaj plačilo 3.442,66 EUR (prej 825.000 SIT) oziroma 3.129,69 EUR (prej 750.000 SIT) odškodnine za premoženjsko škodo. Zahtevek druge tožnice za plačilo denarne rente ni revizijsko sporen. V reviziji sta navedli, da vlagata revizijo zaradi plačila 18.750.000 SIT (sedaj 78.242,36 EUR). Ker imajo zahtevki različno dejansko in pravno podlago, uveljavljata pa jih tudi dve tožnici (glede nepremoženjske škode uveljavljata vsaka svojo terjatev in sta v tej pravdi glede nepremoženjske škode samostojni stranki), se v takem primeru vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP), zato je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek posebej.

Že v tožbi postavljeni zahtevek obeh tožnic za povrnitev premoženjske škode Š 3.442,66 EUR (prej 825.000 SIT) oziroma 3.129,69 EUR (prej 750.000 SIT)Ć ne dosega mejnega zneska za dovoljenost revizije, zato revizija glede odločitve o premoženjski škodi ni dovoljena.

V tožbi sta tožnici uveljavljali vsaka plačilo 37.556,33 EUR (prej 9.000.000 SIT) odškodnine za nepremoženjsko škodo. V reviziji navedena vrednost spornega predmeta 18.750.000 SIT (sedaj 78.242,36 EUR) tako vsebuje tudi tista dela tožbenih zahtevkov glede nepremoženjske škode v katerih je bilo tožnicama ugodeno. Pri tem tožnici nista ocenili vrednosti izpodbijanega dela sodbe. V utemeljitvi revizije sicer navajata, da je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, da je zmotno uporabilo materialno pravo in je odgovornost prve toženke večja, vendar ne navedeta deleža odgovornosti prve toženke (in tudi ne morebitnega nestrinjanja s samo višino odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo), za katerega je po njunem mnenju pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Revizijsko sodišče po 371. členu ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in nima zakonskega pooblastila za preizkus celotne sodbe. Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ni navedena (glej Pravna mnenja VS RS, št. I/2002, str. 18), revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali presega revizijski prag, ki je določen v drugem odstavku 367. člena ZPP. Zato revizije tudi glede odločitve o povrnitvi nepremoženjske škode ni moglo vsebinsko obravnavati, in je revizija tudi v tem delu nedovoljena (prim. odločbo II Ips 111/2003 z dne 25.3.2004).

Ker je revizija nedovoljena, jo je sodišče zavrglo (377. člen ZPP).