Jedro

Če z gradbeno pogodbo ni drugače dogovorjeno, mora naročnik izvajalcu plačati dogovorjeno ceno v celoti po pregledu in potrditvi izvršenega dela.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. odst. I. točke izreka odločbe) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je prisodilo tožeči stranki zamudne obresti od glavnice 249.985,00 SIT (ki predstavlja plačilo za delo, opravljeno po gradbeni pogodbi) od 9.4.1993 do plačila (1. odst. I. točke izreka odločbe), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek na plačilo obresti pred 9.4.1993 (2. odst. I. točke izreka odločbe).

Zoper sodbo se je tožeča stranka v delu, s katerim je bil njen tožbeni zahtevek zavrnjen (2. odst. I. točke izreka odločbe) pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je tožena stranka odtegnila plačilo celotnega dolga, čeprav je bil obseg reklamacije ugotovljiv že 4.9.1992, zato je bila tožena stranka že od takrat v zamudi s plačilom za tisto delo, ki ni bilo reklamirano.

Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo, o čemer ima napadena sodba tudi vse razloge, s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Tako je pravilno ugotovilo predvsem to, da pravdni stranki nista dokazovali, da bi se s pogodbo dogovorili za kaj drugega, kot da se plačilo opravi po pregledu in potrditvi izvršenega dela. Zato je odločitev, da je tožena stranka prišla v zamudo s celotnim plačilo šele 9.4.1993, ko je po odpravi napak prevzela izvršeno delo, popolnoma pravilna in skladna z določbo 3. odst. 623. člena ZOR, ki sicer govori o plačilu po pogodbi o delu, a se uporablja tudi za gradbeno pogodbo.

S pritožbo uveljavljana pritožbena razloga torej nista podana. Ob preizkusu sodbe po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP) je drugostopno sodišče ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP. Zaradi tega je po 368. členu ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v napadenem delu potrdilo sodbo prve stopnje.