Jedro

V primeru, da upnik, ki razpolaga s seznamom izvršilnih naslovov, ne bi imel možnosti vložitve tožbe po 83. členu DZ, bi mu bili s tem v primerjavi z upnikom, ki ima druge vrste izvršilni naslov, kršeni pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravica do učinkovitega sodnega varstva (23. člen URS).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da v skupno premoženje tožencev sodi nepremičnina z ID znakom: del stavbe ... (I. točka izreka), ugotovilo in določilo polovični delež obeh tožencev na tej nepremičnini (II. točka izreka) ter ugotovilo, da sta oba toženca solastnika te nepremičnine, vsak do 1/2 (III. točka izreka). Posledično je tožencema naložilo, da sta dolžna tožnici nerazdelno plačati stroške postopka v višini 1.490,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2.Prva toženka je zoper sodbo vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov postopka, vključno s pritožbenimi stroški. Podredno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

2.Vztraja pri stališču, da tožnica upoštevaje jezikovno razlago zakona nima pravnega interesa za vodenje tega postopka, saj ne razpolaga s pravnomočno sodbo, ki je po 57. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) oz. sedaj 83. členu Družinskega zakonika (DZ) potrebna za vložitev tožbe v takem postopku. Poudarja pomen jezikovne razlage v teoriji prava. Gre za poglavitno sredstvo interpretacije pravnih predpisov, ki v pravnem sistemu zagotavlja predvidljivost. Meni, da seznamu izvršilnih naslovov ni mogoče priznati učinkov pravnomočnosti, temveč zgolj učinek izvršljivosti. Ta seznam namreč ne predstavlja avtoritativnega državnega akta in ga ni mogoče enačiti s pravnomočno sodbo. Podredno zato pritožbenemu sodišču predlaga prekinitev postopka in začetek postopka pred Ustavnim sodiščem za izdajo interpretativne odločbe, s katero naj se izloči neustavna interpretacija določil prvega odstavka 57. člena ZZZDR oz. 83. člena DZ, ki bi omogočala uporabo tega pravila tudi za primer seznama izvršilnih naslovov.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim stališčem in predlaga zavrnitev pritožbe z neugodno stroškovno posledico za drugega toženca.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnica (Republika Slovenija) v tej pravdi kot upnica prve toženke zahteva ugotovitev, da v skupno premoženje tožencev (zakoncev) sodi sporna nepremičnina in določitev njunih (solastniških) deležev na tej nepremičnini (vsakega do 1/2) na podlagi 83. člena Družinskega zakonika.

5.Svojo aktivno legitimacijo za tožbo utemeljuje s sklicevanjem na seznam izvršilnih naslovov, iz katerega izhaja njena terjatev do prve toženke, ter na nezmožnost poplačila iz premoženja prve toženke v postopku davčne izvršbe. V primeru uspeha s predmetno tožbo bi tožnica lahko prišla do poplačila svoje terjatve iz solastniškega deleža prve toženke na sporni nepremičnini, pri kateri je sedaj kot izključni lastnik v zemljiški knjigi (nepravilno) vpisan toženkin mož (drugi toženec). Gre namreč za skupno lastnino obeh tožencev.

6.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je ugotovilo, da je tožnica navedla in dokazala vsa pravno odločilna dejstva v zvezi z zahtevkom, ki jih je mogla. Pravne ugovore prve toženke (glede neobstoja pravnega interesa za tožbo in glede nesklepčnosti tožbe) je zavrnilo kot neutemeljene. Izpodbijana sodba je pravilna.

7.Med drugim je sodišče prve stopnje v sodbi pravilno pojasnilo, zakaj lahko upnik vloži tožbo po 83. členu DZ tudi na podlagi seznama izvršilnih naslovov, ne le na podlagi pravnomočne sodbe, kot je izrecno določeno v prvem odstavku tega člena. Razlogi sodbe glede tega toženkinega ugovora so jasni in prepričljivi,

pri čemer se je sodišče prve stopnje sklicevalo tudi na ustaljeno sodno prakso v zvezi s spornim pravnim vprašanjem

ter na neskladnost morebitne drugačne razlage z Ustavo RS (URS).

8.Glede na navedeno pritožbeni argumenti o nujnosti drugačne razlage prvega odstavka 83. člena ZD ne prepričajo. Jezikovna razlaga v pravni argumentaciji ni izključna in edina možna razlaga, v določenih primerih imajo prednost drugi razlagalni argumenti in tako je tudi pri konkretni dilemi (namenska razlaga, argumentum a maiore ad minus). Da seznam izvršilnih naslovov predstavlja izvršilni naslov (in s tem avtoritativni državni akt), je določeno v 9. točki drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in v 3. točki drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), katerih protiustavnosti pritožnica niti ne uveljavlja. Pritožbeno zavzemanje za prekinitev postopka in začetek postopka za izdajo interpretativne odločbe pred Ustavnim sodiščem pa ni utemeljeno tudi iz razloga, ker je relevantna sodna praksa že zavzela ustavno skladno stališče glede spornega vprašanja (kot v odgovoru na pritožbo poudarja tožnica). V primeru, da upnik, ki razpolaga s seznamom izvršilnih naslovov, ne bi imel možnosti vložitve tožbe po 83. členu DZ, bi mu bili s tem po oceni pritožbenega sodišča v primerjavi z upnikom, ki ima druge vrste izvršilni naslov (glej drugi in tretji odstavek 17. člena ZIZ - npr. pravnomočno sodbo), kršeni pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravica do učinkovitega sodnega varstva (23. člen URS).

9.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10.Prva toženka s pritožbo ni uspela, medtem ko tožničin odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k njenemu uspehu v pritožbenem postopku, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP).

-------------------------------

1Prvi odstavek 83. člena DZ določa: "Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež." Enako je določal prvi odstavek 57. člena ZZZDR.

2Glej 14. točko obrazložitve sodbe.

3Glej zlasti sklep VSL I Cp 2354/2016 z dne 5. 10. 2016; k citiranim primerom iz sodne prakse gre dodati še sodbo VSL I Cp 1982/2018 z dne 8. 5. 2019.

4Izvršilni naslov daje upniku celo večje upravičenje kot pravnomočna sodba - neposredno zahtevati izvršbo.

5Primerjaj sklep VSL I Cp 2354/2016 na koncu 9. točke obrazložitve.