Jedro

Pritožnica sicer v pritožbi navaja, da podatki za leto 2015 niso relevanten kriterij za oceno plačilne sposobnosti, ker so tekoči podatki poslovanja bistveno slabši in ne omogočajo plačila sodne takse, vendar so v prvostopenjskem postopku izostale trditve o navedenem poslabšanju s konkretnimi podatki, ki bi utemeljevali sklepanje o bistvenem poslabšanju poslovanja pritožnice in ogrozitvi njene dejavnosti v primeru plačila sodne takse.

Pritožnica v pritožbi zmotno meni, da je glede na taksno oprostitev preostalih pritožnikov dolžna plačati le sorazmerno manjši del sodne takse.

Po 397. členu OZ sicer z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom prenehajo obveznosti tudi drugim dolžnikom; če pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika, kateremu je bil dolg odpuščen, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pada nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti.

Po izrecni določbi 14. člena ZST-1 pa je sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks v korist le tistemu, ki mu je s sklepom priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo; če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, pa mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.

Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da gre v obravnavanem primeru toženih strank za materialno in ne za formalno sosporništvo. Torej izjema za neuporabo 14. člena ZST-1 ni podana. Ker gre za plačilo sodne takse, je v koliziji večih predpisov treba kot specialen predpis uporabiti predpis, ki specialno področje ureja. V obravnavanem primeru je torej glede plačila sodne takse kot specialen predpis treba uporabiti določbo 14. člena ZST-1 (in ne določbe 397. člena OZ, ki govori v prid stališču pritožnice o sorazmernem zmanjšanju obveznosti solidarnih dolžnikov).

Izrek

I. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa z dne 7. 4. 2016 se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa z dne 8. 4. 2016 se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 7. 4. 2016 predlogom prvotožene, tretjetožene, četrtototožene, petotožene in šestotožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo ugodilo in jih oprostilo plačila navedene takse (I. točka izreka), predlog drugotožene stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek pa je zavrnilo (II. točka izreka).

2. S sklepom z dne 8. 4. 2016 pa je prvostopenjsko sodišče zavrglo ugovore prvotožene, tretjetožene, četrtotožene, petotožene in šestotožene stranke zoper nalog za plačilo sodne takse Okrožnega sodišča v Ljubljani X Pg 4754/2013 z dne 10. 2. 2016 (I. točka izreka), ugovor drugotožene stranke zoper navedeni nalog za plačilo sodne takse pa je zavrnilo (II. točka izreka).

3. Zoper oba sklepa se je pritožila drugotožena stranka. Čeprav oba sklepa izpodbija v celoti, pa je iz navedb v pritožbah razvidno, da se pritožnica pritožuje le zoper del sklepa z dne 7. 4. 2016, v katerem s predlogom za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo ni uspela (torej zoper II. točko izreka) in zoper del sklepa z dne 8. 4. 2016, v katerem je sodišče njen ugovor zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani X Pg 4754/2013 z dne 10. 2. 2016 zavrnilo (torej zoper II. točko izreka sklepa). V pritožbi zoper sklep z dne 7. 4. 2016 smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se jo oprosti oziroma se ji odloži plačilo sodne takse. V pritožbi zoper sklep z dne 8. 4. 2016 pa smiselno uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da je dolžna plačati le proporcionalni del sodne takse glede na število toženih strank in ne celotne sodne takse.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 7. 4. 2016

5. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da iz podatkov iz izjave o premoženjskem stanju pritožnice o aktivnem transakcijskem računu, na katerem je imela v zadnjih treh mesecih prilive, o poslovanju z dobičkom v letu 2015 (4.334,00 EUR) in o vrednosti njene aktive 108.913,00 EUR, ob tako izkazanem uspešnem poslovanju v letu 2015 sodišče ne vidi razlogov za drugotoženkino oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo, ki znaša 807,00 EUR.

6. V pritožbi drugotoženka navaja, da podatki za leto 2015 niso relevanten kriterij za oceno njene plačilne sposobnosti, saj so tekoči podatki bistveno slabši in ne omogočajo plačila sodne takse. Naknadno lahko pridobi tudi finančne podatke za leto 2016. 7. Po četrtem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče pravno osebo glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila sodne takse, ji odloži plačilo ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora po petem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče v podatkih, ki mu jih je pritožnica posredovala z izjavo o premoženjskem stanju, ni imelo podlage za sklepanje, da bi takojšnje in celotno plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 807,00 EUR ogrozilo njeno dejavnost. Pritožnica sicer v pritožbi navaja, da podatki za leto 2015 niso relevanten kriterij za oceno plačilne sposobnosti, ker so tekoči podatki poslovanja bistveno slabši in ne omogočajo plačila sodne takse, vendar so v prvostopenjskem postopku izostale trditve o navedenem poslabšanju s konkretnimi podatki, ki bi utemeljevali sklepanje o bistvenem poslabšanju poslovanja pritožnice in ogrozitvi njene dejavnosti v primeru plačila sodne takse.

9. S pavšalnimi pritožbenimi navedbami o bistveno slabših tekočih podatkih poslovanja zato pritožnica ne more uspeti. Ker torej ni postregla z nobenimi podatki, ki bi omajali v izpodbijanem sklepu ugotovljeno sposobnost pritožnice za plačilo sodne takse, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 8. 4. 2016

10. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da so toženci v prvostopenjskem postopku nastopali kot materialni in ne kot formalni sosporniki in da so bili s taksnim nalogom solidarno zavezani za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

11. Če pa morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deveti odstavek 3. člena ZST-1). To po prvem odstavku 395. člena OZ pomeni, da vsak dolžnik solidarne nedeljive obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in upnik lahko zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni in so vsi dolžniki prosti. Pritožnica pa v pritožbi zmotno meni, da je glede na taksno oprostitev preostalih pritožnikov dolžna plačati le sorazmerno manjši del sodne takse.

12. Po 397. členu OZ sicer z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom prenehajo obveznosti tudi drugim dolžnikom; če pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika, kateremu je bil dolg odpuščen, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pada nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti.

13. Po izrecni določbi 14. člena ZST-1 pa je sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks v korist le tistemu, ki mu je s sklepom priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo; če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, pa mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.

14. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da gre v obravnavanem primeru toženih strank za materialno in ne za formalno sosporništvo. Torej izjema za neuporabo 14. člena ZST-1 ni podana. Ker gre za plačilo sodne takse, je v koliziji večih predpisov treba kot specialen predpis uporabiti predpis, ki specialno področje ureja. V obravnavanem primeru je torej glede plačila sodne takse kot specialen predpis treba uporabiti določbo 14. člena ZST-1 (in ne določbe 397. člena OZ, ki govori v prid stališču pritožnice o sorazmernem zmanjšanju obveznosti solidarnih dolžnikov).

15. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, torej specialno določbo 14. člena ZST-1, ki drugače kot 397. člen OZ ureja obveznost solidarnih dolžnikov v primeru, kadar je kateri od njih oproščen plačila sodne takse. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

16. Pritožbeno sodišče pritožnico še opozarja, da začne teči rok za plačilo sodne takse za pritožbo po izpodbijanem plačilnem nalogu naslednji dan po vročitvi tega sklepa, s katerim je pravnomočno odločeno o zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.