Jedro

Sklep o nadaljevanju postopka je sklep procesne narave in ni odvisen od utemeljenosti zahtevka. Zato tudi ne predstavlja vsebinske odločitve sodišča o kakšni pravici ali obveznosti udeležencev postopka. Predstavlja le formalno predpostavko za nadaljevanje pred tem prekinjenega postopka. Končna odločitev s tem še ni podana. Tudi če je sodišče najprej odločilo, da bo postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v dveh gospodarskih sporih, nato pa odločilo, da bo postopek še pred nastopom teh dejstev nadaljevalo, to ne pomeni, da je s tem sodišče odločilo o utemeljenosti zahtevka, ali da je odločitev sodišča zato nepravilna in nezakonita. Drugi odstavek 208. člena ZPP, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, daje namreč sodišču možnost, da, kljub prekinitvi po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, postopek, še preden je rešeno predhodno vprašanje, nadaljuje samo, ker je situacijo ocenilo drugače.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 17. 6. 2019, do pravnomočnih odločitev v zadevah V Pg 113/2019 in V Pg 114/2019, zoper drugega nasprotnega udeleženca H., d. d., L., nadaljuje z dnem 29. 8. 2019. 2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, nasprotnemu udeležencu pa naloži povrnitev stroškov predmetnega pritožbenega postopka predlagatelja.

3. Drugi nasprotni udeleženec je na pritožbo pravočasno odgovoril. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Konkretni postopek teče zaradi predloga za sodni preizkus denarne odpravnine, ki ga je predlagatelj zoper nasprotna udeleženca vložil v povezavi s sklepom skupščine drugega nasprotnega udeleženca z dne 21. 12. 2018, s katerim je bilo odločeno o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Postopek je sodišče s sklepom z dne 17. 6. 2016 prekinilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, saj je odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja ali je sklep skupščine z dne 21. 12. 2018 o iztisnitvi manjšinskih delničarjev veljaven, ker o tem že tečeta dva postopka pred istim sodiščem pod opr. št. V Pg 113/2019 in opr. št. V Pg 114/2019. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje nato odločilo, da se tako prekinjen postopek zoper drugega nasprotnega udeleženca H., d. d., L., nadaljuje z dnem 29. 8. 2019, saj, kot izhaja iz obrazložitve, ni razlogov za prekinitev postopka za drugega nasprotnega udeleženca.

6. Sklep o nadaljevanju postopka je sklep procesne narave in ni odvisen od utemeljenosti zahtevka. Zato tudi ne predstavlja vsebinske odločitve sodišča o kakšni pravici ali obveznosti udeležencev postopka. Predstavlja le formalno predpostavko za nadaljevanje pred tem prekinjenega postopka. Končna odločitev s tem še ni podana. Tudi če je sodišče najprej odločilo, da bo postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v dveh gospodarskih sporih, nato pa odločilo, da bo postopek še pred nastopom teh dejstev nadaljevalo, to ne pomeni, da je s tem sodišče odločilo o utemeljenosti zahtevka, ali da je odločitev sodišča zato nepravilna in nezakonita. Drugi odstavek 208. člena ZPP, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, daje namreč sodišču možnost, da, kljub prekinitvi po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, postopek, še preden je rešeno predhodno vprašanje, nadaljuje samo, ker je situacijo ocenilo drugače.1 Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje zato ni zakrivilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako odločba ni obremenjena s kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Ker sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni v ničemer vsebinsko odločalo, so zato v zvezi s presojo tega sklepa pravno neupoštevne pritožbene trditve predlagatelja, s katerimi izpodbija sklep iz vsebinskih razlogov, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.

8. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člen ZPP).

9. Glede pritožbenih stroškov, ki so udeležencem nastali v zvezi s predmetno pritožbo, je pritožbeno sodišče odločilo, da se pridržijo za končno odločbo, s katero se bo postopek (lahko tudi delno) končal. Navedeni stroški so namreč nastali kot del postopka, katerih pravica do povračila pa je lahko odvisna tudi od končne odločitve. Različne procesne situacije lahko odločilno vplivajo na odločitev o povrnitvi predmetnih stroškov tudi glede potrebnosti stroškov, ki se priznajo posameznim udeležencem, kar pa bo mogoče ugotoviti šele ob izdaji končne odločbe, pri povrnitvi teh stroškov pa je pogosto pomemben tudi končni uspeh stranke v pravdi.

1 prim. N. Betteto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 2. knjiga, str. 315-316.