Jedro

Stečajni postopek dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. V stečajnem postopku se zato ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij. Izločitveni upniki, ki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika lahko tak zahtevek uveljavljajo samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL, ne pa z vložitvijo tožbe. Ker v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice (pravice uporabe) na zemljišču in da ji mora tožena stranka izstaviti zemljiškoknjižno listino, s katero bo tožnica v zemljiški knjigi vpisala lastninsko pravico. Istočasno je tožeča stranka predlagala začasno odredbo za zavarovanje opisanega tožbenega zahtevka, v primeru zavrnitve začasne odredbe pa zaznambo spora. Zoper sklep, s katerim je prvostopno sodišče zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe in zavrnilo zaznambo spora v zemljiški knjigi, se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da gre za spor iz ekonomskih razmerij, saj vložena tožba ne uveljavlja terjatve, ki bi nastala iz poslovanja s toženo stranko. Napačna je tudi zavrnitev zaznambe spora.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo predlog za začasno odredbo ter se je v obrazložitvi sklepa pravilno sklicevalo na določilo člena 99 zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Zato se pritožbeno sodišče sklicuje na to obrazložitev in še dodaja: Tožeča stranka ima napačne predstave o vlogi in funkciji stečajnega postopka. Le-ta dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. Zato se v tem postopku ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij. Izločitveni upniki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika. Ta zahtevek se lahko uveljavlja samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL. Torej bi tožnica morala vložiti prijavo v stečajnem postopku, ne pa vložiti tožbe.

Šele v primeru, da bi stečajni upravitelj prerekal terjatev izločitvenega upnika, bi lahko vložila ugotovitveno tožbo.

Ker torej v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe. Zaradi zgoraj opisane koncentracije sodnega urejanja vseh dolžnikovih pravnih razmerij v stečajnem postopku, tudi niso dovoljeni paralelni pravdni in izvršilni postopki ter postopki zavarovanja. Taki postopki so dopustni samo po sklepu stečajnega senata kot je to določeno v členih 117/IV in 127/I ZPPSL. Zato se je prvostopno sodišče utemeljeno sklicevalo na določilo I. odstavka 99 člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.SFRJ št. 84/89), ki se je po členu 4 Ustavnega zakona za izvedbo ...(Ur l. RS št. 1/91-I) uporabljal do 31.12 1993. Pritožba je neutemeljena tudi v zvezi z zavrnitvijo zaznambe spora in ne more spremeniti pravilnega pravnega stališča izpodbijanega sklepa, ki se sklicuje na pravna pravila biv. zakona o zemljiških knjigah.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.