Jedro

Tožnik je po poklicni izobrazbi ključavničar, v spornem obdobju pa je bil kot iskalec zaposlitve prijavljen na Uradu za delo pri Zavodu RS za zaposlovanje, tako da je treba njegovo delazmožnost ocenjevati v okviru določb ZZZPB, skladno s katerimi je brezposelna oseba zmožna za delo, če je stara več kot 15 let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo pokojninsko dobo, ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje. Ker tožnik splošnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje (ne more opravljati dela, ki zahteva polno gibljivost zgornjih ekstremitet na višino ramenskega obroča, je omejen pri gibljivosti desne rame, ne more vztrajati v prisilni drži in ne zmore forsiranja flekcijske obremenitve ledvene hrbtenice in dvigovanja ter prenašanja težkih bremen), v spornem obdobju za delo ni zmožen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožniku, odpravilo odločbi toženke z dne 22. 10. 2009 in z dne 27. 11. 2009 ter ugotovilo, da je bil tožnik od 1. 12. 2009 do 13. 4. 2010 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen v celoti zavrne oz. podredno, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je sodišče odločilo v nasprotju z izvedenimi dokazi, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje med navedbami v razlogih sodbe v zvezi z izpovedbami zaslišanih prič na glavni obravnavi dne 25. 1. 2011 in samimi izpovedbami zaslišanih prič, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 25. 1. 2001, kar predstavlja bistveno kršitev po 15. toč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku. Pritožba meni, da je sodišče odločilo v nasprotju z izpovedbo osebnega zdravnika, saj je ta ocenil, da je bilo zdravstveno stanje tožnika v spornem obdobju takšno, da bi bil zmožen za delo. Tudi specialist ortoped je izpovedal, da tožnik ni bil dela nezmožen, ampak je pritrdil, da je bil tožnik delovno sposoben s prilagojenimi delovnimi obremenitvami, to je z omejitvami dela nad višino ramenskega obroča. Sodišče je tudi napačno ocenilo, da je delazmožnost tožnika omejena zaradi rupture desne rame, ker je po poklicni izobrazbi ključavničar in je zato v spornem obdobju nezmožen za delo. Sodišče prve stopnje opis dela za ključavničarja ni ne ugotavljalo, ne upoštevalo in je odločilo, ne da bi pridobilo opis del in nalog za to delo. Tudi zaslišana psihiatrinja tožnika je izpovedala, da nikoli ni predlagala bolniškega staleža in da se tožnik tudi ni nikoli izrekel, da potrebuje bolniški stalež.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v predmetni zadevi pa tudi ni prišlo do kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti ne tistih, ki jih navaja pritožba.

Bistvena kršitev po 15. toč. 2. odst. 339. čl. ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oz. prepisi. Takšnega nasprotja v napadeni sodbi ni, saj sodba dosledno povzema izpovedbe zaslišanih prič in jih tudi dokazno oceni. Razlogi sodbe temeljijo na izpovedbah zaslišanih prič in na vsebini listin, kakor jih je pravilno povzelo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi sodbe.

Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo odločilna dejstva, da je tožnik zaradi rupture desne rame obiskoval zdravnika specialista ortopeda mag. J.P., kateri mu je svetoval naj se izogiba večjih obremenitev in, da je bila tudi indicirana operativna konstrukcija rotatorne manšete. Navedeni specialist ortoped je dne 20. 8. 2009 in 19. 10. 2009 ugotavljal, da tožnik ni v celoti delazmožen, saj ne more opravljati dela, ki zahteva polno gibljivost zgornjih ekstremitet na višino ramenskega obroča kakor tudi je omejen pri gibljivosti desne rame, ne more vztrajati v prisilni drži trupa in forsiranja flekcijske obremenitve ledvene hrbtenice in dvigovanja ter prenašanja težkih bremen. Zaslišan na glavni obravnavi dne 25. 1. 2011 je dr. J.P. še podrobneje pojasnil kaj prestavlja ruptura rotatorne manšete in zakaj je zapisal prej navedene omejitve. Teh aktivnosti tožnik tudi v času glavne obravnave ni mogel opravljati.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Pravna podlaga je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 9/92 in v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ; Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami), kjer so določene naloge in pristojnosti izbranega osebnega zdravnika glede ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo in drugih razlogov za začasno zadržanost od dela do 30 dni ter pristojnosti imenovanega zdravnika in kjer je v POZZ postopek ugotavljanja začasne nezmožnosti natančneje opredeljen.

Tožnik je po poklicni izobrazbi ključavničar in je v spornem obdobju bil iskalec zaposlitve, prijavljen na Uradu za delo pri Zavodu RS za zaposlovanje. V zvezi s tem je delazmožnost tožnika potrebno ocenjevati v skladu s 1. odst. 17. b. čl. Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB; Ur. l. RS, št. 5/1991 s spremembami). Citirani odstavek določa, da je brezposelna oseba zmožna za delo, če je stara več kot 15 let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje.

Glede na ugotovitve podane s strani specialista ortopeda J.P., kakor jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnik splošnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje, saj je zanj navedeni specialist ortoped menil, da je zmanjšano sposoben za delo, ob že navedenih omejitvah.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. čl. ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da s pritožbo uveljavljeni razlogi nisi podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.