Jedro

Za izpodbojnost kupoprodajne pogodbe ni odločilno, da je bila kasneje pogodbeniku delno odvzeta opravilna sposobnost, temveč vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja poogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče razveljavilo kupno pogodbo z dne 2.10.1991, s katero je tožnik prodal tožencu svoje nepremičnine vpisane pri vl. št. 1068 v k.o. V. T. ter je odločilo, da naj se pri tem vložku vknjiži lastninska pravica na ime tožnika (vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje). Tožencu je naložilo, da je dolžan povrniti tožniku 28.950,00 SIT pravdnih stroškov. Izpodbojnost omenjene kupne pogodbe je po mnenju prvega sodišča podana, ker je bil v času sklepanja te pogodbe že v teku nepravdni postopek za odvzem opravilne sposobnosti tožniku. Sodišče pa je tudi prepričano, da je kupna pogodba samo navidezna, ker je bila pri odvetniku M. delana pogodba za primer smrti tožnika.

Toženec se pritožuje zoper to sodbo iz razlogov kršitve določb Zakona o pravdnem postopku in materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da naj s spremembo prve sodbe tožbeni zahtevek zavrne ali pa naj sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kupna pogodba ni navidezna, temveč je bila sklenjena v korist tožnika. O poslovni sposobnosti tožnika v času sklepanja te pogodbe naj se zasliši izvedenca ter priči R. in T. C. S potrdilom o prejemu kupnine je dokazano, da je bila s strani toženca izpolnjena kupna pogodba.

Pritožba je utemeljena.

Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe (prvi odstavek 56. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR, Ur. l. SFRJ št. 29/78 do 57/89). Načeloma so polnoletne osebe opravilno sposobne, kar je potrebno predpostavljati tudi za tožnika za čas, preden mu je bila s sklepom sodišča delno odvzeta opravilna soposobnost, dokler se ne dokaže nasprotno. Sklep sodišča o odvzemu opravilne sposobnosti je oblikovalne (konstitutivne) narave, zato nima učinkov za nazaj. Pa tudi poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati tiste pogodbe, katere ji dovoljuje sklepati zakon (drugi odstavek 56. člena ZOR), druge pogodbe takih oseb pa so izpodbojne, če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika, če jih ta naknadno ne odobri (tretji odstavek 56. člena ZOR).

Zmotno je zato mnenje prvostopnega sodišča, da je na veljavnost sporne kupoprodajne pogodbe kakorkoli vplivalo že samo dejstvo, da je bil prav zaradi te pogodbe začet pred sodiščem postopek zaradi odvzema opravilne sposobnosti tožniku. Omenjeno napačno materialnopravno izhodišče je očitno vzrok, da prvo sodišče dejansko stanje ni razjasnilo dovolj popolno, zlasti glede vprašanja tožnikove poslovne sposobnosti v času sklepanja kupoprodajne pogodbe. O takratni poslovni sposobnosti tožnika, to je sposobnosti izraziti pravo voljo za sklenitev pogodbe, je tudi po mnenju inštančnega sodišča potrebno zaslišati izvedenca, kakor to predlaga tožena stranka, in morebiti tudi obe predlagani priči. Nasprotna stranka ali pa sama omejeno poslovno sposobna oseba oziroma njen zakoniti zastopnik imajo pravico iz izpodbojnostnih razlogov izpodbijati pogodbo in zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo izpolnjeno, dokler ta pravica s potekom časa ne preneha (117. člen ZOR). Obenem so tudi sami dolžni vrniti sopogodbeniku morebitno z izpodbijanim pravnim poslom doseženo korist (določila člena 113. in sledečih ZOR). Do vseh navdenih vprašanj se bo moralo prvo sodišče opredeliti ob nadaljnjem obravnavanju te zadeve.

Ni jasno in iz spisa tudi ni razvidno, zakaj je sodišče prve stopnje prepričano, da je kupoprodajna pogodba samo navidezna. Nobena od pravdnih strank tega v pravdi ni izrecno trdila, niti ni tožnik navajal, da je s tožencem sklenil kakšen drug (prikrit) pravni posel. Tožbeni zahtevek tožnika na vrnitev spornih nepremičnin se niti ne opira na dejstvo, da je toženec dobil nepremičnine na podlagi pogodbe, ki nima učinka med pogodbenima strankama (prvi odstavek 66. člena ZOR), temveč le, da je kupoprodajna pogodba, iz razlogov izpodbojnosti, neveljavna. Prvo sodišče se je zato po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem ničnosti pogodbe. Pomembno je kvečjemu vprašanje, ali je bila kupna pogodba izpolnjena tudi s strani toženca, zaradi morebitnega restitucijskega zahtevka te stranke na vrnitev kupnine.

Sodišče druge stopnje misli, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja opraviti novo glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 27/90).