Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-1108/05

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem, ki je tekel v zadevi št. I Up 363/2004, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je dne 17. 11. 2005 vložil ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v postopku pred Vrhovnim sodiščem. V ustavni pritožbi je navedel, da je že 5. 5. 2003 zoper Okrožno sodišče v Ljubljani na Upravno sodišče vložil tožbo zaradi napačno prisojenih zamudnih obresti v pravdi. Navedel je, da je Upravno sodišče dne 18. 2. 2004 izdalo sklep št. U 844/03, zoper katerega je vložil pritožbo na Vrhovno sodišče dne 10. 3. 2004. Ker Vrhovno sodišče o pritožbi še vedno ni odločilo, naj bi mu bila kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku iz prvega odstavka 23. člena Ustave in iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Po pritožnikovem mnenju je namreč treba pri presoji kršitve te pravice upoštevati čas od vložitve tožbe dalje.

2.Z vlogo dne 9. 12. 2005 je pritožnik sporočil, da je Vrhovno sodišče s sklepom št. I Up 363/2004 z dne 9. 11. 2005 zavrnilo njegovo pritožbo, s čimer se je postopek pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem končal. Sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005 (Uradni list RS, št. 92/05), iz katere naj bi izhajalo, da v Republiki Sloveniji za take primere nimamo zagotovljenega učinkovitega pravnega sredstva za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku, je predlagal Ustavnemu sodišču, naj ugotovi, da mu je bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku tako pred posameznim sodiščem kot tudi ob upoštevanju časa od vložitve tožbe do pravnomočne odločitve o pravici.

B.

3.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper ravnanje Vrhovnega sodišča v upravnem sporu. Zatrjuje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku iz 6. člena EKČP in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Vsebina 6. člena EKČP je zajeta v človekovi pravici do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zato je pritožnikov očitek o kršitvi te konvencijske pravice Ustavno sodišče presojalo v okviru presoje o zatrjevani kršitvi ustavne pravice.

4.Med postopkom preizkusa ustavne pritožbe je Vrhovno sodišče po navedbah pritožnika o zadevi odločilo s sklepom št. I Up 363/2004 z dne 9. 11. 2005 (pritožbo je zavrnilo). Z odločitvijo Vrhovnega sodišča je dejanje, s katerim naj bi bila pritožniku kršena ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem, že prenehalo. Ustavno sodišče je v zgoraj citirani odločbi št. U-I-65/05 ugotovilo, da je Zakon o upravnem sporu v neskladju z Ustavo, ker ne vsebuje posebnih, naravi obravnavane pravice prilagojenih določb, ki bi omogočale uveljavljanje pravičnega zadoščenja v primeru, ko je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prenehala. Odprava ugotovljene neskladnosti z Ustavo zahteva kompleksnejše zakonodajno urejanje, zato Ustavno sodišče ni določilo načina izvršitve odločbe. To pomeni, da imajo posamezniki kljub ugotovljeni neskladnosti z Ustavo do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Ker pritožnik ni izkazal, da bi to sodno pot že izkoristil, ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), po kateri se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia