Jedro

Javni poziv v zvezi s sporno naložbo v prvem odstavku 4.a točke določa pogoje, pod katerimi se šteje nova naložba v vozilo, in med drugim tudi, da ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor o začetku naložbe. Navedena določba Javnega poziva je jasna in iz nje izhaja, da je treba začeti z izvedbo naložbe po oddaji vloge, medtem ko se nepovratna finančna pomoč oziroma vzpodbuda nakaže vlagatelju šele, ko iz vseh listin o zaključku naložbe izhaja, da je naložba izvedena in že plačana.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se vloga vlagatelja Društvo A. (tožeča stranka v tem sporu), številka 36009-11/2015 za pridobitev nepovratne finančne pomoči/vzpodbude za predelavo vozila v električno vozilo zavrne (točka 1 izreka). Z 2. točko izreka je odločeno, da se odločba, številka 36009/11/2015-3 z dne 17. 6. 2015 razveljavi in pod točko 3 izreka, da ni stroškov postopka. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožeča stranka dala vlogo na Javni poziv za dodelitev pravice do nepovratne finančne pomoči/vzpodbude za predelavo vozila v električno vozilo. Ugotovljeno je, da je vloga popolna, zato je vlagatelj prejel odločbo, številka 36009-11/2015-3 0 1 z dne 17. 6. 2015 za predelavo vozila v električnega, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje izgorevanje nadomeščen s pogonskim elektromotorjem, kategorije M1. 26. 6. 2015 je za to naložbo vlagatelj z Eko skladom sklenil tudi Pogodbo o izplačilu nepovratne finančne pomoči, številka 36009-11/2015P. Iz priloženih listin je razviden dogovor o asignaciji ali nakazilu z dne 22. 4. 2015, iz katerega izhaja, da asignant Društvo B. pooblašča asignata Društvo A., da dne 20. 7. 2015 nakaže svojo obveznosti asignatarju C. d.o.o. 2. Tožena stranka navaja prvi odstavek 4.a točke Javnega poziva, ki določa, da je to nova naložba, zato med drugim ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor o začetku naložbe. 21. 9. 2015 je uvedla obnovo postopka, ki je pravnomočna. 6. 10. 2015 ji je tožeča stranka v ugotovitvenem postopku posredovala dopis, kjer navaja, da je na asignaciji dejansko naveden datum 22. 4. 2015, ki pa je ročno pripisan. To pa je isti datum, kot datum izdanega predračuna v zvezi z naložbo, ki je bil pomotoma napačno napisan, verjetno rutinsko z datumom predračuna. Dejansko je asignacijo dobila v podpis šele, ko je izrazila konkretno namero o plačilu, zato dopisu prilaga asignacijo s popravkom datuma, katerega vsi udeleženci potrjujejo. Tožeča stranka (vlagatelj) je kot asignat že dne 22. 4. 2015 sklenila verodostojen dogovor o plačilu predračuna, številka 01 z dne 22. 4. 2015 podjetju C. d.o.o., kot asignatarju, kar pa je pred oddajo vloge na naslov Eko sklada 24. 4. 2015. Novega popravljenega dogovora o asignaciji in trditev vlagatelja iz dopisa z dne 6. 10. 2015 ni mogoče upoštevati, ker so bile listine priložene naknadno šele v obnovljenem postopku in še to z ročno popravo verodostojnega dokumenta.

3. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da ji je upravni organ v okviru obnovitvenega postopka posredoval poročilo o ugotovitvah, na katere se je tožeča stranka nemudoma odzvala. Pojasnila je, da je ob oddaji vloge 24. 4. 2015 razpolagala samo s predračunom, medtem ko vozilo, ki je bilo predmet nepovratne finančne pomoči še ni bilo niti kupljeno, niti predelano, in na dan oddaje vloge 24. 4. 2015 z nikomer še ni imela sklenjenega nobenega dogovora o začetku naložbe. Do dejanskega podpisa asignacije je prišlo kasneje 17. 6. 2015 in ne dne 22. 4. 2015. O tem lahko priča tudi računovodkinja Č.Č., katere neposredno zaslišanje predlaga. Pri pripravi listin za posredovanje zaključne dokumentacije je morala predložiti tudi asignacijo, ki pa je bila podpisana s strani vseh treh udeležencev, ni pa bila opremljena z datumom. Zastopnica tožeče stranke je na asignacijo pomotoma kot datum sklenitve in podpisa asignacije zapisala napačen datum, to je 22. 4. 2015, ki ga je prepisala iz predračuna. Do dejanskega podpisa asignacije je prišlo šele 17. 6. 2015, to je po oddaji vloge 24. 4. 2015. To lahko potrdijo vsi zastopniki vseh treh udeležencev, ki so asignacijo podpisali.

4. Odločitev upravnega organa je povsem arbitrarna. Pri predračunu gre za začetni dokument, ki vsebuje elemente ponudbe in katerega lahko potencialni kupec bodisi sprejme, bodisi zavrne. Nelogično bi bilo, da bi bil predračun, ki je sicer opremljen z datumom 22. 4. 2015, tožeči stranki istega dne tudi že neposredno vročen in bi tožeča stranka sklenila zavezujoč dogovor o plačilu naložbe. Ni logično, da bi na podlagi predračuna še pred vedenjem ali bo na podlagi vloge z dne 24. 4. 2015 sploh upravičena do nepovratne finančne pomoči, s tretjo osebo sklenila zavezo za plačilo naložbe.

5. S takšnim ravnanjem so tožeči stranki kršene pravice do nepovratne finančne pomoči v višini 5.000 EUR, ki ji je bila predhodno že priznana z dokončno odločbo, številka 36009-11/2015-3 z dne 17. 6. 2015. V skladu s Pogodbo o izplačilu nepovratne finančne pomoči, je rok za zaključek naložbe znašal 6 mesecev od dokončnosti odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne pomoči, dokumentacijo o zaključku naložbe pa mora prejemnik predložiti najkasneje v 2 mesecih po izteku roka za zaključek naložbe. Vlaga izjavo zastopnice D.D. in zastopnika gospodarske družbe C. d.o.o., iz katerih je mogoče razbrati, da je upravni organ dejansko stanje napačno oziroma nepopolno ugotovil in tudi materialno pravo nepravilno uporabil. Kršen je 8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ureja načelo materialne resnice, kot tudi načelo zaslišanja strank, ki organu nalaga, da pred svojo odločitvijo v upravni zadevi strankam omogoči, da se izrečejo o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev. Upravni organ tako ni postopal v skladu z načelom materialne resnice in je dejstva in okoliščine, ki so pomembne za izdajo same odločbe spregledal in jih ni upošteval ter preizkusil, zato je bila tožeči stranki odvzeta možnost do izjavljanja in zagotovitve načela kontradiktornosti. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi po opravljeni glavni obravnavi, na kateri se naj dopusti in izvede vse predlagane dokaze in obdrži v veljavi odločba Eko sklada, številka 36009-11/2015-3 z dne 17. 6. 2015, s katero so ji bila dodeljena sredstva. Podredno predlaga, da se vlogi tožeče stranke za dodelitev nepovratne finančne pomoči z dne 24. 4. 2015 ugodi tako, da bo serijsko vgrajen motor na notranje izgorevanje nadomeščen s pogonskim elektro motorjem kategorije MI. Tožeča stranka še predlaga, da se ji na podlagi priglašenega stroškovnika priznajo in odmerijo stroški postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in odgovarja na tožbene navedbe. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavanem primeru je sporna odločba o zavrnitvi vloge, ki jo je na podlagi Javnega poziva za pridobitev nepovratne finančne pomoči/vzpodbude za predelavo vozila v električno vozilo vložila tožeča stranka, katero je tožena stranka izdala v obnovljenem postopku dodeljenih sredstev z odločbo, številka 36009-11/2015-3 0 1 z dne 17. 6. 2015. Na podlagi te odločbe je bila sklenjena tudi s toženo stranko Pogodba, številka 36009-11/2015 z dne 26. 6. 2015, o izplačilo nepovratne finančne pomoči. Odločba, ki se izpodbija v tem postopku, je bila namreč izdana na podlagi pravnomočnega sklepa o obnovi postopka, kar med strankama postopka ni sporno. Sporno je, da naj bi bil po razlagi tožene stranke v izpodbijani odločbi, sklenjen v zvezi s plačilom te naložbe, dogovor o asignaciji med tremi udeleženci že dne 22. 4. 2015, kar pa je pred oddajo vloge z dne 24. 4. 2015 za dodelitev nepovratne finančne vzpodbude. Po trditvah tožeče stranke, pa naj bi bil dogovor o asignaciji dejansko sklenjen šele 17. 6. 2015, torej po oddaji vloge in je bil datum 22. 4. 2015 na asignacijski pogodbi vnesen pomotoma iz predračuna ponudnika storitve, društva B. (asignanta).

9. Tudi po presoji sodišča je imel Dogovor o asignaciji ali nakazilu, ki je bil sklenjen dne 22. 4. 2015 in ki so ga podpisale vse tri pogodbene stranke (Društvo B. kot asignant, Društvo A. kot asignat in C. d.o.o., kot asignatar) večjo dokazno vrednost, kot Dogovor o asignaciji med istimi udeleženci, ki je predložen naknadno v obnovitvenem postopku (pravnomočen Sklep o obnovi postopka z dne 21. 9. 2015) in na katerem je ročno pripisano, da je pravilni datum 17. 6. 2015. Kot opozarja tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo, je na koncu listine Dogovora o asignaciji, ki je bil toženi stranki predložen 28. 7. 2015, naveden samo en kraj sklenitve in samo en datum in to je 22. 4. 2015. Tudi po presoji sodišča bi morala čas in kraj sklenitve pravnega posla, če bi jih udeleženci tega dogovora vpisovali vsak posebej (da bi se lahko štelo, da je bil dogovor sklenjen kasneje), izhajati iz tega dogovora.

10. Javni poziv v zvezi s sporno naložbo v prvem odstavku 4.a točke določa pogoje, pod katerimi se šteje nova naložba v vozilo, in med drugim tudi, da ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor o začetku naložbe. Navedena določba Javnega poziva je jasna in iz nje izhaja, da je treba začeti z izvedbo naložbe po oddaji vloge, medtem ko se nepovratna finančna pomoč oziroma vzpodbuda nakaže vlagatelju šele, ko iz vseh listin o zaključku naložbe izhaja, da je naložba izvedena in že plačana. Glede na navedeno predpisno določbo in ugotovljeno dejansko stanje v obnovitvenem postopku, sodišče zavrača kot neutemeljene tožbene ugovore, ki se nanašajo na pomotoma prepisan datum 22. 4. 2015, ki izhaja iz predračuna naložbene storitve prej navedenega društva, ker naj bi bil dejansko dogovor v asignaciji sklenjen šele po oddaji vloge in že odobrenih sredstvih.

11. Sodišče ni sledilo predlogu, da se v zadevi opravi glavna obravnava in izvede zaslišanje prič. Ne glede na to, da je dejansko stanje med strankami postopka sporno, predloženi listinski dokazi tožeče stranke v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe, izkazujejo takšno dokazno verodostojnost, da zaslišanje predlaganih prič ne bi vplivalo na drugačno odločitev sodišča. Glede na to sodišče tudi ni sledilo predlogu tožeče stranke, da v sporni zadevi opravi glavno obravnavo (druga alinea drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

12. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

13. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.